Evropska komisija > EPM > Pravni poklici > Latvija

Zadnja sprememba: 15-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni poklici - Latvija

 

KAZALO

1. Sodniki 1.
2. Tožilci 2.
3. Sodni uradniki 3.
4. Sodni izvršitelji 4.
5. Zapriseženi notarji 5.
6. Zapriseženi odvetniki 6.

 

1. Sodniki

Sodnik je državni uslužbenec. Sodniki so neodvisni in zanje veljajo le zakoni. Državni organi, javne in politične organizacije ter druge pravne in fizične osebe morajo spoštovati in upoštevati neodvisnost sodišč ter imuniteto sodnikov. Nihče ne sme od sodnikov zahtevati, da dajejo izjave ali obrazložitve v zvezi z obravnavo posamezne zadeve, prav tako tudi nihče ne sme posegati v zagotavljanje sodnega varstva ne glede na to, kakšni so njegovi razlogi in namen. Sodnik ima pri opravljanju svojih nalog zagotavljanja sodnega varstva imuniteto. Položaj sodnika je nezdružljiv s pripadnostjo politični stranki ali drugi politični organizaciji.

2. Tožilci

Tožilci so uslužbenci, ki delajo v skladu s pravnim sistemom in sodelujejo pri obravnavi zadev na sodišču in opravljajo druge naloge v skladu z zakonom. V tožilstvu so: državni tožilec, višji državni tožilec, namestnik višjega državnega tožilca in tožilci, ki delajo v tožilstvu na vseh ravneh. Tožilci so razvrščeni v razrede glede na zahteve delovnega mesta, strokovno znanje, usposobljenost in delovne izkušnje.

Tožilci sprejemajo odločitve o zadevah neodvisno ter le na podlagi svojega prepričanja in v skladu z zakonodajo, ob upoštevanju enakosti posameznikov pred zakonom in sodišči, domneve nedolžnosti, resnice in zakonitosti. Na delo tožilcev ne vplivajo druge državne vodstvene in upravne institucije in uslužbenci ter zanje veljajo le zakoni.

3. Sodni uradniki

Namestnik predsednika sodišča je odgovoren za organizacijo dela sodišča. Za to delovno mesto je najprimernejši diplomirani pravnik.

Na vrh straniNa vrh strani

Pomočnik sodnika sprejema stranke in njihove zahtevke, opravlja pripravljalna dela v zvezi s sodnimi obravnavami in druge naloge, ki jih določi sodnik. Za to delovno mesto je najprimernejši diplomirani pravnik.

Svetovalec sodišča ugotavlja splošne smernice in analizira sodno prakso in statistične podatke ter opravlja drugo metodološko delo. Za to delovno mesto je najprimernejši diplomirani pravnik.

Vodja sodne pisarne upravlja in organizira delo sodne pisarne. Za to delovno mesto je najprimernejši diplomirani pravnik.

Tajnik na sodni obravnavi sodeluje pri sodnih obravnavah, kadar je treba po zakonu voditi zapisnik sodnega postopka. Oseba na tem delovnem mestu mora imeti končano srednjo ali specializirano (pravno) srednjo izobrazbo.

Sodni kurir vroča naslovnikom sodne pozive, obtožnice in druge dokumente. Za to delovno mesto je najprimernejša oseba s srednješolsko izobrazbo.

Sodni tolmač sodeluje na sodnih obravnavah, kadar to določa zakon, in prevaja sodne listine. Za to delovno mesto je najprimernejša oseba z univerzitetno izobrazbo.

Sodni uradnik organizira sodno gradivo in ustrezne prostore ter je odgovoren za praktično ureditev sodišča.

4. Sodni izvršitelji

Sodni izvršitelji delajo v sodnem sistemu na regionalnih sodiščih, izvršujejo odločbe sodišč in drugih institucij ter opravljajo druge z zakonom določene naloge. Izvršitelji se pri opravljanju svojega dela obravnavajo kot državni uslužbenci. So neodvisni in zanje veljajo le zakoni.

Na vrh straniNa vrh strani

Poklic sodnega izvršitelja je svobodni poklic. Izvršitelji opravljajo svoje delo neposredno in osebno. Njihovo strokovno delo (praksa) je intelektualno in ne temelji na ustvarjanju dobička. Izvršitelji so pri opravljanju svojega poklica finančno neodvisni.

Pristojnost

Sodni izvršitelji disciplinsko, civilno in kazensko odgovarjajo za svoje delo v skladu z zakonsko določenimi postopki.

Zahtevki in nalogi, ki jih pripravi in izda sodni izvršitelj pri opravljanju svojega poklica, so zavezujoči za vse osebe na ozemlju Latvije. Sodni izvršitelj je strokovno odgovoren za izvršitev naslednjih odločb sodišča in drugih institucij ali uradnikov:

  1. izvršbe;
  2. nalogi za zaseg;
  3. izpraznitev prostorov (deložacija);
  4. rubež;
  5. odvzem nekaterih dolžnikovih predmetov in njihova izročitev izterjevalcu dolgov ter opravljanje drugih dejavnosti v skladu z izvršilnimi listinami;
  6. prisilna izpolnitev obveznosti;
  7. organizacija dražb za prostovoljno sodno prodajo nepremičnin;
  8. zaseg premoženja.
Plačilo

Sodni izvršitelj za vsako opravljeno strokovno nalogo in zagotovljeno pravno pomoč dobi plačilo, ki je ločeno od državnih taks. Sodni izvršitelji ne smejo skleniti dogovora, v skladu s katerim se znesek plačila za njihovo delo razlikuje od standardnega zneska.

5. Zapriseženi notarji

Zapriseženi notarji delajo v okviru sodnega sistema na regionalnih sodiščih in opravljajo z zakonom določene naloge. Zapriseženi notarji se pri opravljanju svojega dela obravnavajo kot državni uslužbenci in zanje veljajo le zakoni. Med opravljanjem svojih nalog neodvisno in nepristransko skrbijo za državljanske pravice ter pravne interese fizičnih in pravnih oseb.

Na vrh straniNa vrh strani

Poklic zapriseženega notarja je svobodni poklic. Njihovo strokovno delo (praksa) je intelektualno in ne temelji na ustvarjanju dobička. Zapriseženi notarji so pri opravljanju svojega poklica finančno neodvisni.

Pristojnost

Zapriseženi notarji so pristojni za:

  1. sestavljanje notarskih listin;
  2. sestavljanje potrdil;
  3. sprejemanje denarja, vrednostnih papirjev in dokumentov za varščino;
  4. vodenje zapuščinskih postopkov;
  5. sestavljanje osnutkov razdelitve premoženja v skladu z zakonom;
  6. opravljanje drugih z zakonom določenih dejavnosti.

Zapriseženi notarji lahko:

  1. zagotavljajo določitev in varstvo pravic v zemljiški knjigi;
  2. priskrbijo dovoljenja, potrdila in druge dokumente, ki so potrebni za dokončanje ali pripravo listin, ki jih je treba notarsko sestaviti ali overiti, pri državnih ali lokalnih organih, zasebnih ustanovah ter uradnikih in posameznikih;
  3. sestavljajo osnutke listin, pogodb in drugih dokumentov, za katere so odgovorni zapriseženi notarji, ter so odgovorni za izdelavo kopij in prevodov;
  4. zagotavljajo drugo pravno pomoč.
Plačilo

Zaprisežen notar za vsako opravljeno strokovno nalogo dobi plačilo, ki je ločeno od državnih taks.

6. Zapriseženi odvetniki

Odvetnik je neodvisen pravni strokovnjak, ki zagotavlja pravno pomoč z zagovarjanjem in zastopanjem zakonitih interesov posameznikov na sodišču in med preiskavo ter zagotavljanjem pravnega svetovanja, pripravo pravnih dokumentov in opravljanjem drugih pravnih storitev.

V Latviji je lahko odvetnik:

  1. zaprisežen odvetnik;
  2. zaprisežen pomočnik odvetnika;
  3. državljan države članice EU, ki je kvalificiran odvetnik v državi članici EU (odvetnik iz države članice EU).

Za tuje državljane, ki opravljajo odvetniški poklic v Latviji, razen za odvetnike iz držav članic EU, veljajo mednarodni sporazumi o pravni pomoči, ki so zavezujoči za Latvijo.

Na vrh straniNa vrh strani

Odvetniki opravljajo svoje delo v skladu s pravnim sistemom, pri čemer sodelujejo v postopkih pred katerim koli sodiščem ali preiskovalnim organom v Republiki Latviji na podlagi izbire in v imenu strank, toženca ali drugih udeležencev v zadevi (strank) ali, kadar to določa zakon, v imenu predsednika sodišča, vodje preiskovalnega organa ali latvijskega sveta zapriseženih odvetnikov. Odvetniki zagotavljajo tudi druge oblike pravne pomoči v skladu z zakonsko določenimi postopki.

Strokovne dejavnosti odvetnika

Odvetniki opravljajo svoje delo neodvisno in zanje veljajo le zakoni. Poklic zapriseženega odvetnika je svobodni poklic. Svoje delo opravljajo neposredno in osebno, njihovo strokovno delo (praksa) pa je intelektualno in ne temelji na ustvarjanju dobička. Zapriseženi odvetniki so pri opravljanju svojega poklica finančno neodvisni.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati odvetniki držav članic EU pred začetkom opravljanja odvetniškega poklica v Latviji.

Odvetnik iz države članice EU mora latvijskemu svetu zapriseženih odvetnikov predložiti potrdilo o registraciji pri pristojnem organu v državi prebivališča odvetnika (država članica EU, v kateri je odvetnik pridobil pravico za uporabo strokovnega naziva odvetnika, preden je začel opravljati poklic v Latviji). Latvijski svet zapriseženih odvetnikov nato vpiše zapriseženega odvetnika EU v poseben register. Odvetnik iz države članice EU s strokovnim nazivom, ki se uporablja v njegovi državi prebivališča, lahko sodeluje le v kazenskih zadevah skupaj z odvetnikom, ki je član latvijskega sveta zapriseženih odvetnikov.

Če lahko odvetnik iz države članice EU dokaže, da zna uradni jezik in pozna latvijsko zakonodajo, ter latvijski svet zapriseženih odvetnikov potrdi, da strokovna usposobljenost odvetnika ustreza zahtevam za opravljanje stalne prakse, ima ta odvetnik enake pravice do opravljanja svojega poklica kot latvijski zapriseženi odvetniki in zanj veljajo enake dolžnosti kot za latvijske zaprisežene odvetnike. Če odvetnik iz države članice vsaj tri leta neprekinjeno opravlja svoj poklic v Latviji pod strokovnim nazivom, ki se uporablja v njegovi državi prebivališča, in je latvijskemu svetu zapriseženih odvetnikov dokazal, da ima potrebno znanje o latvijski zakonodaji in izkušnje na tem področju, se mu izda potrdilo o strokovni usposobljenosti.

Pristojnost

Zapriseženi odvetniki vodijo civilne in upravne zadeve, zastopajo žrtve, tožnika in toženca v kazenskih zadevah ter zagotavljajo pravno pomoč vsem osebam v kazenski zadevi v imenu stranke, predsednika sodišča ali latvijskega sveta zapriseženih odvetnikov, kadar to zahteva stranka.

Plačilo

Znesek plačila za vodenje zadeve se določi na podlagi pisnega dogovora med zapriseženim odvetnikom in stranko. Če tak dogovor ni sklenjen, se znesek plačila določi v skladu z zakonsko določeno stopnjo.

Nadaljnje informacije

  • http://www.tm.gov.lv/ English - latviešu valoda
  • http://www.tiesas.lv/ latviešu valoda
  • http://notary.lv/ latviešu valoda
  • http://lzti.lv/ latviešu valoda

« Pravni poklici - Splošne informacije | Latvija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 15-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo