Evropska komisija > EPM > Pravni poklici > Irska

Zadnja sprememba: 21-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni poklici - Irska

 

KAZALO

1. Sodniki 1.
2. Državni tožilec in direktor državnega tožilstva 2.
3. Sodni uradniki 3.
4. Šerif 4.
5. Solicitorji 5.
6. Barristerji 6.
7. Notarji 7.

 

1. Sodniki

Posvetovalni odbor za imenovanje sodnikov ugotovi in obvesti vlado o primernosti posameznikov za imenovanje za sodnika. Sodnike imenuje predsednik po svetovanju vlade. Sodniki so neodvisni, obvezuje jih le ustava in zakonodaja. V skladu z ustavo se število sodnikov občasno določi glede na zakonodajo.

Vrhovno sodišče sestavljajo predsednik vrhovnega sodišča in sedem običajnih sodnikov, ki imajo naziv „sodnik vrhovnega sodišča“. Predsednik višjega sodišča je po uradni dolžnosti tudi član vrhovnega sodišča. Višje sodišče sestavljajo predsednik višjega sodišča, ki je odgovoren za splošno organizacijo dela na višjem sodišča, in običajni sodniki, ki imajo naziv „sodnik višjega sodišča“. Predsednik vrhovnega sodišča in predsednik okrožnega sodišča sta po uradni dolžnosti tudi člana višjega sodišča. Z zakonodajo se občasno določi število sodnikov na višjem sodišču. Trenutno število ne sme presegati 28 sodnikov (in dodaten sodnik, če je predsednik Komisije za reformo prava sodnik na višjem sodišču). Okrožno sodišče sestavljajo predsednik okrožnega sodišča in običajni sodniki, ki imajo naziv „sodnik okrožnega sodišča“. Predsednik okrajnega sodišča je po uradni dolžnosti tudi član okrožnega sodišča. Okrajno sodišče sestavljajo predsednik okrajnega sodišča in drugi sodniki, ki imajo naziv „sodnik okrajnega sodišča“. Ustava določa, da vlada med opravljanjem funkcije sodnikom ne sme zmanjšati plače. Plače sodnikov občasno ureja zakonodaja. Trenutno velja Zakon o ministrskih, parlamentarnih in sodniških funkcijah in članih Oireachtas (op. irski parlament) (različne določbe) iz leta 2001.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodnike imenujejo med usposobljenimi solicitorji (op. solicitor je nižji odvetnik, ki sme nastopati le pred nižjimi sodišči) in barristerji (op. barrister je odvetnik, ki sme nastopati pred višjimi sodišči) z izkušnjami pri opravljanju prakse (izključujoč raziskave). Oddelek 29(2) Zakona o sodiščih iz leta 1961 (dodatne določbe) za okrajna sodišča določa, da je barrister ali solicitor z najmanj desetletno prakso primeren za imenovanje za sodnika okrajnega sodišča. Oddelek 30 Zakona o sodiščih in sodnih uradnikih iz leta 1995 določa, da je solicitor ali barrister z desetletno prakso ustrezen za imenovanje za sodnika okrožnega sodišča. Zakon o sodiščih in sodnih uradnikih iz leta 2002 določa, da je solicitor ali barrister z najmanj dvanajstletno prakso ustrezen za imenovanje za sodnika višjega ali vrhovnega sodišča. Sodniki so neodvisni in morajo upoštevali samo ustavo in zakonodajo; pri sprejetju funkcije izjavijo naslednje v skladu s členom 34.5.1 v ustavi:

 

„Pred vsemogočnim Bogom svečano in iskreno obljubljam in izjavljam, da bom primerno in zvesto in po svojih najboljših močeh in znanju opravljal funkcijo glavnega sodnika (ali odvisno od primera) brez strahu ali uslug, naklonjenosti ali sovražnosti proti komur koli in spoštoval ustavo in zakone. Naj me Bog usmerja in podpira.“

V okviru ustave je sodnike višjega sodišča in vrhovnega sodišča mogoče odstaviti samo zaradi slabega vedenja ali nezmožnosti; tako sta sklenila oba doma irskega parlamenta (Oireachtas). Zakon o sodiščih iz leta 1924 in Zakon o sodiščih (okrajno sodišče) iz leta 1946 predvidevata podobne zakonske določbe za sodnike okrožnih in okrajnih sodišč.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Državni tožilec in direktor državnega tožilstva

Generalni državni tožilec je „svetovalec vlade v pravnih zadevah in za pravno mnenje“, kot določa člen 30 v ustavi. Generalnega državnega tožilca imenuje predsednik na predlog predsednika vlade (Taoiseach) in ta mora zapustiti mesto, ko predsednik vlade preneha opravljati svojo funkcijo. Državni tožilec je delujoči barrister in višji pravni zastopnik. V skladu s pravili generalni državni tožilec ne rabi prenehati opravljati privatne prakse, vendar je to v zadnjih letih običajno.

Kot pravni svetovalec vlade generalni državni tožilec temeljito preuči vse zakonodajne predloge, ki jih ima vlada namen predložiti v obravnavo obeh domov parlamenta, da bi jih ti sprejeli kot zakon. Generalni državni tožilec svetuje vladi tudi o mednarodnih zadevah kot je ratifikacija mednarodnih sporazumov. Druga funkcija generalnega državnega tožilca je zastopati javnost pri obrambi njenih pravic. V tem primeru gre za začetek ali nasprotovanje pravnim postopkom. Ne glede na to, da generalnega državnega tožilca imenuje predsednik vlade, je tožilec neodvisen od vlade. V skladu z ustavo je generalni državni tožilec vedno, kadar se izpodbija ustavnost zakonodaje, glavni zagovornik.

Pred letom 1976 so se vsa hujša kazenska dejanja sodila v imenu generalnega državnega tožilca. Ustava določa, da lahko to funkcijo opravlja tudi druga oseba, ki ji zakon to dovoljuje. Tako je bilo s oddelkom 2 Zakona o kazenskem pregonu kaznivih dejanj iz leta 1974, ki je začel veljati leta 1976, uvedeno mesto direktorja državnega tožilstva – namen je bil zagotoviti neodvisnega uradnika od političnih povezav za opravljanje teh funkcij. Direktorja imenuje vlada, vendar je ta javni uradnik, tako da mu v nasprotju z generalnim državnim tožilcem ni treba odstopiti, ko se vlada zamenja. Tako je zagotovljena kontinuiteta pri pregonu kaznivih dejanj. Zakon iz leta 1974 tudi določa, da mora biti direktor državnega tožilstva pri opravljanju nalog neodvisen. Direktorja lahko odstavi vlada, vendar le v primeru, če je komisija, ki jo sestavljajo predsednik vrhovnega sodišča, sodnik višjega sodišča in državni tožilec, predložila poročilo o njegovem zdravju ali ravnanju.

Na vrh straniNa vrh strani

Direktor državnega tožilstva (DPP) odloča o tem, ali naj bo oseba obtožena za hujše kaznivo dejanje in kakšna naj bo kazen. Večino kaznivih dejanj kazensko preganja DPP, vendar lahko večino manjših kaznivih dejanj kazensko preganja policija (Gardaí), brez da tožbo pošlje direktorju državnega tožilstva. V teh primerih ima DPP pravico svetovati policiji pri obravnavanju primera. Čeprav je DPP pri kazenskem pregonu prevzel vlogo generalnega državnega tožilca, to vlogo generalni državni tožilec ohranja pri primerih mednarodne narave kot je izročitev.

3. Sodni uradniki

Sodni uradniki so odgovorni za splošno administracijo sodišča. Sedanja sodišča so bila ustanovljena z Zakonom o sodiščih (ustanovitev) iz leta 1961, v sladu s členom 34 v ustavi. Ustava opisuje sestavo sodišč, ki vključuje sodišče zadnjega priziva (vrhovno sodišče) in sodišča prve stopnje, ki vključujejo višje sodišče, pristojno za kazenske in civilne zadeve, in sodišča z omejeno pristojnostjo (okrožna in okrajna sodišča) na regionalni ravni.

Sodne uradnike zaposluje Sodna služba. Služba je neodvisen pravni organ, ki jo je novembra 1999 ustanovila vlada z Zakonom o sodni službi iz leta 1998. Ustanovitev tega organa je predlagala delovna skupina pri sodni komisiji in predstavlja nedokončano delo vlade, saj do zdaj niso bile sprejete določbe, ki bi urejale področje neodvisne upravne strukture za sodstvo ali sodišča.

Sodna služba ima pet nalog:

  • upravljanje sodišč,
  • podpora sodnikom,
  • zagotavljanje informacij javnosti o sodnem sistemu,
  • zagotavljanje, upravljanje in vzdrževanje sodnih zgradb,
  • zagotavljaje prostorov za uporabnike sodišč.

Sodna služba je odgovorna ministru za pravosodje, enakost in reformo prava in prek ministra vladi. Odgovorna je tudi komisiji za javne račune pri irskem parlamentu za porabljen denar in rezervacije. Izvršni direktor je računovodja in bo nastopil pred omenjeno komisijo, če bo to potrebno. Sodna služba bo o svojem delu poročala javnosti z objavo letnega poročila.

Na vrh straniNa vrh strani

Upravo Sodne službe sestavlja predsednik in 16 članov, katerih naloga je preučiti in določiti politiko in nadzorovati direktorjevo izvajanje te politike. Naloge izvršnega direktorja so določene z Zakonom o sodni služni iz leta 1998 in od njega se zahteva, da „vodi in nadzoruje uslužbence, upravljanje in delovanje sodne službe, vključno z okrožnimi registratorji (op. registrator je uradnik, odgovoren za vpisovanje v registre), če so njihove naloge povezane s sodno službo, in da opravlja druge naloge, ki jih določa zakonodaja ali uprava.“

Sodno službo večinoma financira država, kljub temu pa nekaj dohodka dobi tudi s pristojbinami za dokumente. Trenutno Služba zaposluje okoli 1000 delavcev. Uprava Sodne službe imenuje število uslužbencev, jim določi razrede in število uslužbencev za vsak razred s soglasjem ministra za pravosodje, enakost in reformo prava, z odobritvijo ministra za finance.

Struktura uslužbencev je naslednja: izvršni direktor, poslovni direktor za vrhovno sodišče in višja sodišča, poslovni direktor za okrožna in okrajna sodišča in štirje pomožni direktorji – za kadrovske zadeve, finance, premoženje & zgradbe in gospodarske družbe. Urade vrhovnega sodišča sestavljajo urad vrhovnega sodišča in urad kazenskega prizivnega sodišča. Urade višjega sodišča sestavljajo glavni urad, računovodski urad civilnega sodišča, urad za varovance sodišča, urad glavnega solicitorja za mladoletnike in varovance sodišča, urad vodje za obdavčenje, urad za zapuščine, preiskovalni urad in urad stečajnega upravitelja. Po vsej državi je 26 uradov na okrožnih sodiščih, ki se ukvarjajo s civilnimi in kazenskimi zadevami, družinskim pravom in storitvijo porote. V vsakem okrožju je okrožni registrator, ki vodi delo urada. Po vsej državi je 44 uradov na okrajnih sodiščih, ki obravnavajo civilne in kazenske zadeve, družinsko pravo in male tožbene zahtevke.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Šerif

Vsako okrožje na Irskem ima šerifa, ki je javni uradnik, in med njegove obveznosti sodi tudi zaplemba in prodaja blaga za poplačilo dolga po tem, ko je sodišče izdalo sodbo. Šerifi so imenovani v skladu z Zakonom o sodnih uradnikih iz leta 1945 in oddelek 12(5) omejuje imenovanje na barristerje in solicitorje s pet let delovne dobe ali na osebe, ki imajo najmanj pet let delovnih izkušenj kot upravni uradnik ali glavni pomočnik podšerifa ali šerifa. Oddelek 12(6)(g) Zakona določa, da pogoje za zaposlitev šerifa občasno določa minister za finance po posvetovanju z ministrom za pravosodje.

Drugi načini za pobiranje dolgov v skladu s sodbami sodišča so: postopek, kjer sodnik s sklepom o obročnem odplačevanju določi znesek tedenskega ali mesečnega plačila, ki ga je dolžnik zmožen plačati, po predhodni ocenitvi dolžnikovih sredstev; odredba o zasegu dolžnikovih terjatev, kjer se denar, ki ga dolžniku dolguje tretja stranka, porabi za poravnavo dolga; prisilna uprava, kjer se dolžnikove stvari prodajo za poravnavo dolga; hipoteka na dolžnikovo premoženje, ki prepoveduje trgovanje s tem premoženjem, dokler ni poravnan ustrezen dolg (upnik lahko zahteva tudi prodajo premoženja za poravnavo dolga); sodna likvidacija družb z omejeno odgovornostjo in razglasitev stečaja dolžnika.

5. Solicitorji

Law Society of Ireland (op. irska odvetniška zbornica, pristojna za solicitorje) nadzira izobraževanje študentov, ki želijo postati solicitorji in je pooblaščena za disciplinski nadzor nad delom usposobljenih solicitorjev. Vsak, ki želi postati solicitor, mora opraviti triletno pripravništvo in opraviti izobraževanje, ki ga organizira ta zbornica. Za sprejem na izobraževanje mora posameznik imeti univerzitetno izobrazbo ali temu ustrezno izobrazbo, mora biti barrister ali ustrezno – to je predpogoj za izpit (Preliminary Examination requirement). Po izpolnjevanju pogojev je treba opraviti zaključni izpit pri zbornici, ki se deli na dele FE-1, FE-2 in FE-3. Izpit FE-1 sestoji iz osmih osnovnih področij: pravo družb, ustavno pravo, pogodbeno pravo, kazensko pravo, pravo pravičnosti, zakonodaja Evropske skupnosti, nepremičninska zakonodaja in odškodninsko pravo. Zadnje navedeni deli so del poklicnega izobraževanja. FE-2 je poklicno izobraževanje, ki sestoji iz 14-dnevnih intenzivnih predavanj, ki jim sledi izpit in nato 18-mesečno usposabljanje kot del pripravništva. FE-3 ali nadaljevalno višje izobraževanje sestoji iz 7 tednov intenzivnih predavanj, ki jim sledi izpit. Po opravljenem tem delu in dokazani jezikovni sposobnosti lahko posameznik postane solicitor.

Na vrh straniNa vrh strani

Odvetniška zbornica ima disciplinski nadzor nad delom vseh usposobljenih solicitorjev. Zakoni o solicitorjih od leta 1954 do 1994 določajo, da je disciplinsko razsodišče odvetniške zbornice pristojno za preiskavo obtožb o kršitvi zakona, kot je na primer nezakonita prisvojitev denarja, zadeva se lahko dalje preda predsedniku višjega sodišča. Predsednik ima moč, da solicitorju začasno prepove opravljanje prakse in nato prepoved prekliče. Disciplinsko razsodišče lahko zahteva povračilo sredstev strankam, če ugotovi, da je solicitor preveč zaračunal.

Zakonski instrument 732 iz leta 2003 Uredb Evropskih skupnosti (Vzpostavitev in delovanje odvetnikov) iz leta 2003 določa, da morajo odvetniki iz držav članic, ki želijo opravljati poklic barristerja ali solicitorja, vložiti prošnjo za registracijo na odvetniško zbornico, pristojno za barristerje, ali odvetniško zbornico, pristojno za solicitorje. Prošnjo preučijo in če je pozitivno rešena, je izdano potrdilo o registraciji. V primeru, ko zbornica prošnjo zavrne, se je mogoče pritožiti na višje sodišče.

6. Barristerji

Honorable Society of King’s Inns (op. organ, ki ureja usposabljanje barristerjev) omogoča podiplomsko pravno usposabljanje za osebe, ki želijo pridobiti naziv barrister. Je prostovoljna zbornica, ki jo nadzirajo sodniki Honorable Society of King’s Inns, ki so člani sodstva in starejši barristerji. Pogoj za začetek izobraževanja je opravljen sprejemni izpit, k kateremu lahko pristopijo diplomanti z diplomo zbornice iz pravnih študij ali diplomanti prava. Študij pravnih študij je trajal dve leti (tako je tudi zdaj), izobraževanje za barristerja, ki je trajalo dve leti, pa bo od oktobra 2004 naprej enoletno, bolj intenzivno izobraževanje. Poleg opravljenega predpisanega izobraževanja morajo študenti zbornice dokazati jezikovno sposobnost za irski jezik in se udeležiti deset večerij (op. vsi študenti se morajo udeležiti skupne večerje) vsako leto izobraževanja. Po uspešnem zaključku izobraževanja študente na vrhovno sodišče pokliče predsednik vrhovnega sodišča in poklicani študenti po svečanosti podpišejo članstvo v zbornici. Preden pa lahko začnejo opravljati plačano pravno delo, morajo izpolniti dodatne pogoje.

Na vrh straniNa vrh strani

Barristerji morajo biti člani pravne knjižnice, da lahko začnejo opravljati prakso. Pravna knjižnica zagotavlja prostor za delo in dostop do pravnih besedil in materiala; plača se letna članarina. Preden barrister postane član pravne knjižnice, mora izbrati mentorja – uveljavljenega barristerja z najmanj petletnimi izkušnjami. V obdobju, ko barristerja vodi mentor, to je na splošno eno leto, se novo usposobljen barrister imenuje devil. Mentor uvaja devila v praktično delo barristerja in ga običajno pozove, da mu pomaga pri pisanju tožbenih spisov, pravnem raziskovanju in da v njegovem imenu prisostvuje na sodišču.

Ravnanje barristerjev nadzoruje General Council of the Bar of Ireland (op. Svet odvetniške zbornice, pristojne za barristerje), ki je organ, katerega delovanje ne ureja zakon. Svet enkrat letno izvolijo člani zbornice in izdajo Kodeks poklicnega ravnanja, ki ga dopolnjujejo. S tem kodeksom je predpisano ravnanje barristerjev.

Obtožbe glede kršitev Kodeksa ravnanja preiskuje komisija za poklicno prakso pri zbornici, ki vključuje tudi nečlane zbornice. Komisija lahko odredi globo in izreče ukor ali začasno izključi ali izključi člana iz pravne knjižnice. Na njihove odločitve se je mogoče pritožiti na odbor za pritožbe, ki ga sestavljajo sodnik okrožnega sodišča in laični član.

Tradicionalno je veljajo, da mora barrister dobivati navodila od solicitorja in neposreden dostop do barristerja je bil prepovedan. To prakso je preučila komisija za prosto trgovino, ki je v svojem poročilu leta 1990 zapisala, da je splošna prepoved neposrednega dostopa omejevalna praksa in priporočila izbris iz Kodeksa ravnanja. Komisija je sprejela odločitev, da je stalna vključenost solicitorja v nekaterih primerih zaželena. Priporočila je neobstoj zakonskih ali drugih pravnikov, ki zahtevajo fizično prisotnost solicitorja, ki na sodišču svetuje barristerju. Ta priporočila še niso bila v celoti izvedena, vendar je bilo v Kodeksa ravnanja vneseno kar nekaj sprememb, ki dovoljujejo neposreden dostop nekaterim pooblaščenim strokovnim organom.

Na vrh straniNa vrh strani

Barristerji so nižji ali višji pravni zastopniki. Člani združenja barristerjev tradicionalno najprej nekaj let opravljajo prakso kot nižji pravni zastopniki, preden se odločajo o tem, ali bodo postali višji pravni zastopniki. Tukaj ne gre za samodejno napredovanje in nekateri nižji pravni zastopniki nikoli ne vložijo prošnje za napredovanje. Na splošno večina barristerjev o praksi višjega pravnega zastopnika razmišlja šele po petnajstih letih prakse. Tisti, ki želijo postati višji pravni zastopniki, vložijo prošnjo za odobritev pri generalnem državnem tožilcu, vendar jih imenuje vlada po posvetu z državnim tožilcem, ki se predhodno posvetuje s predsednikom vrhovnega sodišča, predsednikom višjega sodišča in predsednikom odvetniške zbornice, pristojne za barristerje.

Nižji pravni zastopniki na splošno pripravljajo tožbene spise in vodijo nekatere sodne primere, večinoma na nižjih sodiščih, vendar tudi na drugih. Naloge višjega pravnega zastopnika vključujejo temeljit pregled tožbenih spisov, ki jih pripravi nižji pravni zastopnik, in vodenje težjih primerov na višjem ali vrhovnem sodišču.

7. Notarji

Notarje imenuje predsednik vrhovnega sodišča na javni sodni obravnavi. Vlagatelj na sodišče naslovi vlogo, iz katere je razvidno prebivališče in poklic vlagatelja, število notarjev v okraju, število prebivalcev okraja in okoliščine za potrebe po notarjih in/ali kako se je sprostilo delovno mesto. Vlogi je treba priložiti zapriseženo pisno izjavo vlagatelja, ki izkazuje potrdilo o ustreznosti, ki ga običajno podpiše šest lokalnih solicitorjev in šest lokalnih poslovnežev. Vloga je predložena predsedniku vrhovnega sodišča z obvestilom o vložitvi zahtevka na sodišče, ki ga vrhovno sodišče vroči registratorju na Fakulteti za notarje, tajniku odvetniške zbornice, pristojne za solicitorje, in vsem notarjem, ki prakso opravljajo v istih in sosednjih okrajih kot vlagatelj.

Na splošno velja, da so za notarje imenovani le solicitorji. Kadar želi notar postati oseba, ki ni solicitor, odvetniška zbornica, pristojna za solicitorje, zahteva, da se ta obveže, da ne bo deloval na področju prenosa lastništva in opravljal pravnega dela, ki ga običajno opravlja solicitor. Vsi vlagatelji, ki želijo postati notarji, morajo najprej opraviti izpit, ki ga predpisuje Fakulteta za notarje na Irskem.

Opozorilo:

Vprašanja glede trenutnih honorarjev generalnega državnega tožilca, direktorja državnega tožilstva, sodnih uradnikov in šerifov lahko pošljete po

  • elektronski pošti ali
  • pošti na naslov
    Human Resources,
    Department of Finance,
    Merrion Street,
    Dublin 2.

Barristerji so samozaposleni in njihov prihodek je zelo različen.
Solicitorji so lahko samozaposleni ali zaposleni pri delodajalcu in tudi njihov prihodek je zelo različen.
Notarji zaračunajo pristojbino za vsak notarsko potrjen dokument. Pristojbine ne določa zakonodaja; notarji običajno zaračunajo svoje storitve na podlagi časa, poti in zneska, ki bi ga strokovnjak pričakovano zaračunal za storitev.

« Pravni poklici - Splošne informacije | Irska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 21-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo