Evropska komisija > EPM > Pravni poklici > Grčija

Zadnja sprememba: 14-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni poklici - Grčija

 

KAZALO

I. SODNIKI I.
II. TOŽILCI II.
III. SODNI URADNIKI III.
IV. SODNI IZVRŠITELJI IV.
V. NOTARJI V.
VI. REGISTRATORJI VI.
VII. ODVETNIKI VII.

 

I. SODNIKI

Za sodnike so lahko imenovani diplomanti pravnih šol, če uspešno opravijo ustrezno preverjanje (ustni in pisni izpit) ter končajo študij na Državni šoli za sodnike. Na področju civilnega in kazenskega prava je začetna raven mesto izrednega sodnika na sodišču prve stopnje, sledijo sodnik na sodišču prve stopnje, predsednik sodišča prve stopnje, sodnik prizivnega sodišča, predsednik prizivnega sodišča, sodnik vrhovnega sodišča, podpredsednik vrhovnega sodišča in predsednik vrhovnega sodišča. V Grčiji so tudi upravna sodišča, s podobno stopenjsko razvrstitvijo, državni svet, vrhovno sodišče upravnega prava in računsko sodišče, ki preverja zlasti javno porabo.

Mirovni sodniki sodijo v posebno kategorijo sodnikov na področju civilnega in kazenskega prava; ta poklic lahko opravljajo po opravljenem ustnem in pisnem izpitu in napredujejo v mirovne sodnike razredov A, B, C in D.

II. TOŽILCI

Tožilci delajo na področju običajnega in kazenskega prava, poklic pridobijo in napredujejo po enakem postopku kot sodniki. V skladu z grško ustavo je sodnikom in tožilcem dodeljen doživljenjski mandat, kar pomeni, da svoj poklic lahko opravljajo, tudi če se njihova sodišča ali pisarne ukinejo. V Grčiji je 1559 sodnikov in 524 tožilcev.

Sodniki in tožilci so podvrženi Kodeksu o organizaciji sodišč, ki določa pogoje njihovega delovanja, obveznosti in napredovanje ter vključuje klavzule, ki urejajo njihovo odgovornost, ravnanje in uspešnost. Kodeks vsebuje tudi določbe o disciplinskih svetih in disciplinskih kaznih.

Na vrh straniNa vrh strani

III. SODNI URADNIKI

Sodni uradniki (“dikastikoí ypálliloi”) morajo biti uspešni na javnem natečaju, nato lahko službujejo na vseh sodiščih in v vseh tožilskih pisarnah v državi. Imenovani so “za stalno”, kar pomeni, da službujejo tako dolgo, kot obstajajo njihova sodišča in delovna mesta. Pogoje delovanja določa Kodeks za državne službe in določbe, ki se nanašajo na njihov poklic.

IV. SODNI IZVRŠITELJI

Sodni izvršitelji (“dikastikoí epimelités”) prav tako službujejo na državnih sodiščih. Običajno so imenovani za stalno. Njihove naloge obsegajo rokovanje z dokumentacijo in vročanje pozivov, odločb in sodnih dokumentov na splošno. Pogoje delovanja prav tako določa Kodeks za državne službe in nekatere določbe.

V. NOTARJI

Notarji (“symvolaiográfoi”) so neplačani javni uslužbenci. Po javnem natečaju so imenovani na delovna mesta, njihova glavna naloga je priprava pogodb, oporok, zapisov sporazumov itd. Pogoje njihovega delovanja določa Notarski kodeks in organizirani so v profesionalna združenja notarjev.

VI. REGISTRATORJI

Registatorji (“ypothikofýlakes”) so običajno neplačani javni uslužbenci. Imenovani so na osnovi posebnih zahtev in javnega natečaja. Njihova glavna funkcija je vzdrževanje registra nepremičninskih hipotek in zasegov premoženja, listin o prenosu premoženja, sodnih ukrepov in drugih postopkov v zvezi z nepremičninami. Organizirani so v profesionalna združenja.

Na vrh straniNa vrh strani

VII. ODVETNIKI

Odvetniki začnejo svoj poklic opravljati po prijavi na natečaj in so organizirani v odvetniške zbornice (ena zbornica za vsako sodišče prve stopnje). Odvetnike zavezuje Kodeks odvetnikov, ki ureja disciplinska pravila, honorarje in napredovanje. Prav tako morajo upoštevati Kodeks ravnanja in pravila odvetniških zbornic. Najprej so odvetniki sprejeti na sodišča prve stopnje, nato opravljajo prakso na prizivnih sodiščih in vrhovnem sodišču, odvisno od trajanja njihove prakse in primerov, ki jih sprejmejo.

V skladu s Predsedniško odredbo št. 152/2000 o omogočanju stalnega delovanja odvetnikov, ki so izobrazbo pridobili v drugi državi članici EU (Direktiva 98/5/ES), lahko odvetniki, ki so državljani držav članic EU, v Grčiji stalno opravljajo odvetniško prakso kot samozaposleni ali kot nameščenci s stalno plačo. Po pridobitvi izobrazbe v drugi državi članici EU se morajo včlaniti v odvetniško zbornico in imeti pisarno na področju, kjer delujejo. Predložiti morajo:

  1. potrdilo o narodnosti,
  2. potrdilo o nekaznovanju in potrdilo o registraciji in poklicnem statusu s strani pristojnega organa v matični državi, ki je izdal potrdilo o poklicni izobrazbi, ali s strani drugega pristojnega organa v matični državi, ki ne sme biti starejše kot tri mesece in na katerem mora biti naveden namen izdaje in podrobnosti o sprejetju v odvetniški poklic, morebitna napredovanja, disciplinske odredbe, kazni (na zavrnjene vloge se je mogoče pritožiti na državni svet v roku 60 dni po tem, ko je zainteresirana stranka ali njen zastopnik bila obveščena o zavrnitvi na njen naslov v Grčiji),
  3. strokovni naziv, jasno naveden v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov matične države,
  4. registrirano ime poklicne organizacije v matični državi ali naziv sodišča, na katerem odvetniki po zakonu matične države lahko delujejo.

Odvetniki, katerih vloge za registracijo so sprejete, imajo enake obveznosti in pravice kot grški odvetniki, vendar se v pravni poklic v Grčiji lahko popolnoma vključijo šele po dokazilu, da so v Grčiji svoj poklic redno opravljali tri leta. V obdobju teh treh let morajo odvetniki, ki želijo zastopati stranko pred sodiščem, imeti za pomoč odvetnika, ki lahko obravnava primere na sodišču. Dejanja in obveznosti, ki jih grška zakonodaja opredeljuje kot izvrševanje javne oblasti, lahko izvajajo le odvetniki grške narodnosti. Poklic lahko skupno opravljajo eden ali več odvetnikov s prakso v Grčiji, v skladu s poklicnim nazivom, kot člani ali sodelavci združenja v matični državi, ki ima podružnico ali pisarno v Grčiji.

« Pravni poklici - Splošne informacije | Grčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 14-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo