Evropska komisija > EPM > Pravni poklici > Nemčija

Zadnja sprememba: 27-12-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni poklici - Nemčija

 

KAZALO

1. Sodniki 1.
2. Javni tožilci 2.
3. Pravni odvetniki 3.
4. Patentni odvetniki 4.
5. Notarji 5.
6. Sodni tajniki 6.
7. Višji sodni uslužbenci 7.
8. Sodni izvršitelji 8.

 

1. Sodniki

Pravni položaj

Sodniki so z državo v edinstvenem službenem in fiduciarnem javnopravnem razmerju, ki se razlikuje od razmerja javnih uslužbencev. Tako je, ker sodniki niso zavezani k temu, da sledijo navodilom, tako kot javni uslužbenci. Sodniško razmerje je oblika razmerja javne službe, ki jo zasedajo tisti člani javnega dela, ki morajo sprejemati sodne odločitve v javnih pisarnah kot nosilci oblasti sprejemanja sodnih odločitev. Sodnike zaposluje bodisi zvezna vlada ali ena od 16 zveznih dežel.

V zveznih deželah Bavarska, Mecklenburg - Zahodna Pomeranìa, Spodnja Saška, Severno Porenje - Vestfalija, Porenje - Pfalško, Posarje, Saška in Saška - Anhalt sodnike izbirajo in imenujejo izvršilne agencije, politično odgovornost pa nosi pristojni minister, običajno je to deželni minister za pravosodje.

V drugih zveznih državah je v imenovanje vključena »sodna izbirna komisija«. Sodne izbirne komisije posameznih zveznih dežel se znatno razlikujejo glede na svojo sestavo in funkcijo; večinoma vključujejo člane parlamenta ali osebe, ki zanje delajo; v nekaterih primerih jim pripadajo predstavniki sodstva, v veliko deželah pa tudi eden ali dva odvetnika.

Odločitve o imenovanju sodnikov najvišjih zveznih pravosodnih sodišč (Bundesgerichtshof (Zvezno pravosodno sodišče), Bundesverwaltungsgericht (Zvezno upravno sodišče), Bundesfinanzhof (Zvezno davčno sodišče), Bundesarbeitsgericht (Zvezno delovno sodišče), Bundessozialgericht (Zvezno socialno sodišče)) sprejema zvezna sodna izbirna komisija in zvezni minister, ki je odgovoren za zadevno sodišče. Zvezne sodnike imenuje in s tem sprejme v zaposlitveno razmerje zvezni predsednik. Sodnike drugih zveznih sodišč imenuje zvezni predsednik na predlog pristojnega zveznega ministra brez vsakršne udeležbe sodne izbirne komisije.

Na vrh straniNa vrh strani

Bundesverfassungsgericht (Zvezno ustavno sodišče) je obenem sodišče in ustavni organ. Polovico sodnikov Zveznega ustavnega sodišča izbere Bundesrat (Zvezni svet), drugo polovico pa 12-članska delegatska komisija Bundestag (Zveznega parlamenta) z dvotretjinsko večino, imenuje pa jih zvezni predsednik.

Neodvisne plače sodnikov zveznih in deželnih sodišč so zapisane v Zveznem aktu o plačah (Bundesbesoldungsgesetz), določa pa jih ureditev plač R. Osnovna plača se računa glede na plačilne skupine, ki so povezane izključno s funkcijami, ki jih imajo sodniki. Sodnik napreduje v višjo plačilno skupino le, če mu je bila dodeljena funkcija višje vrednosti. Višina plače sodnikov v dveh spodnjih plačilnih skupinah (R1 in R2) se načeloma določa glede na leta. Plačo izplačuje pristojni delodajalec (zvezna vlada ali dežela).

Notranji predpisi, ki urejajo poklic

Temeljni predpisi, ki se nanašajo na status sodnikov, so podani v ustavnem zakonu (Grundgesetz) v posebnem odstavku, ki zadeva »sodne odločitve«. Ustavni zakon navaja, da je sodnikom zaupana oblast sklepanja sodnih odločitev (odstavek 92) in jim zagotavlja sodniško neodvisnost (odstavek 97(1)).

Nadaljnje podrobnosti o zgradbi sodniškega razmerja so zapisane v posebnih aktih, od katerih je nemški Sodniški akt, ki se v glavnem ukvarja s položajem poklicnih sodnikov, še posebej pomemben.

Odstavek 1 nemškega Sodniškega akta vključuje predpise, ki veljajo za sodnike, ki jih zaposlujejo zvezna vlada in dežele, še posebej pa predpise o statusu. Odstavek 2 ureja pravna razmerja sodnikov, ki jih zaposluje zvezna vlada. Odstavek 3 pa v obliki okvirnih predpisov podaja načela za sodnike, ki jih zaposlujejo dežele. Te okvirne predpise dopolnjujejo zadevni deželni sodniški akti vsake od 16 dežel z deželnim sodniškim aktom.

Na vrh straniNa vrh strani

Nemški Sodniški akt in deželni sodniški akti se, iz tehničnih pravnih razlogov, deloma sklicujejo na druge predpise. Glede vprašanj, ki se lahko na enak način rešijo pri javnih uslužbencih, se sklicuje na primer na akt o javni upravi. Čeprav so bile plače sodnikov v Zvezni republiki Nemčiji določene v neodvisni uredbi o plačah iz leta 1975, je ta uredba o plačah del Zveznega akta o plačah (Bundesbesoldungsgesetz), ki ureja tako plače javnih uslužbencev in vojakov kot tudi sodnikov.

Predpisi nemškega Sodniškega akta veljajo le za sodnike Zveznega ustavnega sodišča v kolikor so skladni s posebnim pravnim statusom teh sodnikov iz ustavnega zakona in Aktom o Zveznem ustavnem sodišču (Gesetz über das Bundesverfassungsgericht).

Specializacija

V Nemčiji na eni strani obstaja »normalna sodna pristojnost«, ki je sestavljena iz kazenske in civilne sodne pristojnosti. Na tem področju odločitve sprejema Amtsgericht (okrožno sodišče), Landgericht (deželno sodišče), Oberlandesgericht (višje deželno sodišče) in kot najvišje sodišče Bundesgerichtshof (Zvezno pravosodno sodišče). Dodatno obstajajo še štiri nadaljnje vrste specializiranih sodnih pristojnosti: upravna sodna pristojnost (ki vključuje Verwaltungsgericht (upravno sodišče), Oberverwaltungsgericht (višje upravno sodišče) ali Verwaltungsgerichtshof (Upravno pravosodno sodišče) in Bundesverwaltungsgericht (Zvezno upravno sodišče); finančna sodna pristojnost (ki vključuje Finanzgericht (finančno sodišče) in Bundesfinanzhof (Zvezno finančno sodišče); delovna sodna pristojnost (ki vključuje Arbeitsgericht (delovno sodišče), Landesarbeitsgericht (Deželno delovno sodišče) in Bundesarbeitsgericht (Zvezno delovno sodišče); in socialna sodna pristojnost (ki vključuje Sozialgericht (socialno sodišče), Landessozialgericht (deželno socialno sodišče) in Bundessozialgericht (Zvezno socialno sodišče). Poleg tega kot nadaljnja zvezna sodišča obstajajo tudi Bundespatentgericht (Zvezno patentno sodišče) in vojna sodišča. Vse sodnike, zaposlene na teh sodiščih, zaposlujejo bodisi zvezna vlada bodisi dežele.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodniki Zveznega ustavnega sodišča in tisti deželnih ustavnih sodišč zavzemajo posebno mesto, saj so ta sodišča ustavna telesa, katerih pooblastila in obveznosti so podane v posebnih aktih. V primeru Zveznega ustavnega sodišča to pomeni ustavni zakon in akt o Zveznih ustavnih sodiščih, v primerih deželnih ustavnih sodišč pa so to deželne ustave in pripadajoči pravosodni akti.

Obvezna ali neobvezna vključenost

Ker ustavni zakon navaja, da je sodnikom zaupana oblast sklepanja sodnih odločitev, je zanje vključenost obvezna.

Poklicni zastopstveni organi

Sodni zastopstveni organi so v določeni meri vključeni v odločitve glede upravljanja sodstva, ki zadeva sodnike. V te namene nemški Sodniški akt ustanavlja dva organa, ki sta si po strukturi in funkcijah različna: predsedniški svet za sodelovanje, preden je bil sodnik imenovan ali izbran, in sodniški svet glede sodelovanja v splošnem ter za socialne zadeve.

V drugih ozirih ustavni zakon omogoča svobodo združevanja v Nemčiji, tako da lahko sodniki ustanavljajo poklicna združenja, vendar k temu niso obvezani.

Možnosti za tujce

Tujci v Nemčiji ne morejo postati sodniki. Po predpisih nemškega Sodniškega akta so lahko za sodniško imenovanje predlagane le osebe, ki so Nemci (s pomenom besede kot v ustavnem zakonu).

2. Javni tožilci

Pravni položaj

Javne tožilce, ki jih zaposluje dežela, imenuje deželna vlada, premier ali minister za sodstvo zadevne dežele; javne tožilce, ki jih zaposluje zvezna vlada, na predlog zveznega ministra za sodstvo imenuje zvezni predsednik s privolitvijo Bundesrata. Kot civilni uslužbenci so delojemalci javne uprave. Plačajo jih njihovi delodajalci (zvezna vlada ali dežela), njihovo plačo pa določa Zvezni akt o plačah (Bundesbesoldungsgesetz) in je skladna s plačami sodnikov.

Na vrh straniNa vrh strani

Notranji predpisi, ki urejajo poklic

Za javne tožilce so lahko imenovani le tisti, ki so kvalificirani, da opravljajo sodniško funkcijo. Javni uslužbenci oddelka javnega tožilca niso neodvisni, temveč morajo izpolnjevati uradna navodila svojih nadrejenih. Višji javni tožilci in minister za pravosodje so pooblaščeni za izdajanje odredb. Trajni nalog za javne tožilce ne obstaja.

Specializacija

V okviru dela javnih tožilcev ni zakonskih predpisov za specializacije ali kategorije. Vendar se v praksi specializacija pogosto pojavlja na določenih področjih (npr. gospodarski prestopki, organiziran kriminal, prestopki, vezani na kapital).

Obvezna ali neobvezna vključenost

V Nemčiji ima javno tožilstvo »monopol« nad vlaganjem obtožnic. Načeloma lahko le tožilstvo na sodišču sproži kazenski postopek in je k temu zavezano, kjer obstajajo relevantni temelji.

Poklicni zastopstveni organi

Posebni poklicni zastopstveni organi z obveznim članstvom za javne tožilce ne obstajajo. So pa za javne tožilce na voljo poklicni zastopstveni organi, ustanovljeni za sodnike.

Možnosti za tujce

Za javne tožilce so lahko imenovani tudi nacionalni pripadniki drugih držav članic Evropske unije.

3. Pravni odvetniki

Pravni položaj

Pravni odvetniki v Nemčiji opravljajo neodvisen poklic kot »neodvisen organ, ki nudi pravne storitve«. Obvezno morajo biti sprejeti v odvetniško pisarno. S postopkom upravljajo odvetniške zbornice. Sprejeti so lahko le tisti, ki so po nemškem Sodniškem aktu kvalificirani za izvajanje sodne funkcije, podložne za katere veljajo predpisipredpisom za evropske pravne odvetnike (glejte spodaj). Te kvalifikacije pridobijo tisti, ki zaključijo študij (vsaj 3,5-letni) prava na univerzi s prvim nacionalnim preizkusom in zaključijo nadaljnje obdobje pripravne zaposlitve (dveh let) z drugim nacionalnim preizkusom.

Na vrh straniNa vrh strani

Notranji predpisi, ki urejajo poklic

Status, zahteve za vstop v poklic, pravice in obveznosti pravnih odvetnikov, organizacija in dolžnosti odvetniških zbornic in poklicnega nadzornega organa ter postopki na disciplinskem odvetniškem sodišču (Anwaltsgericht) so podani v zveznih uredbah, ki se nanašajo na pravne odvetnike (Bundesrechtsanwaltsordnung – BRAO). Podrobnejši predpisi, ki zadevajo poklicne pravice in obveznosti, so podani v poklicnih pravilih za pravne odvetnike (Berufsordnung für Rechtsanwälte – BORA), ki jih na zakonski osnovi izdaja Zvezna odvetniška zbornica. Prejemke pravnih odvetnikov določa Akt o prejemkih pravnih odvetnikov (Rechtsanwaltsvergütungsgesetz – RVG).

Obvezna ali neobvezna vključenost

V civilnih primerih na okrožnem sodišču običajno ni potrebe po navodilih za odvetnika. Zastopanje pravnega odvetnika pa je predpisano za vse postopke na deželnih sodiščih, višjih zveznih sodiščih in Zveznem pravosodnem sodišču ter v raznih družinskih zadevah na okrožnih sodiščih.

Pri delovnih sporih na delovnih sodiščih se lahko stranki sami zastopata. Stranki si morata zagotoviti zastopstvo pooblaščenih predstavnikov v postopkih na deželnih delovnih sodiščih in na Zveznem delovnem sodišču. Kot pooblaščeni zastopniki lahko nastopijo tako pravni odvetniki kot tudi predstavniki sindikatov ali zvez delodajalcev ali kombinacije takšnih zvez, če so za storitve zastopanja pooblaščeni po svoji ustavi ali po strankinem pooblastilu ali v primeru kombinacije, če so zveza ali njeni člani stranke v postopku.

Poklicni zastopstveni organi

Vsi pravni odvetniki so člani odvetniške zbornice okrožja svoje pisarne. 27 odvetniških zbornic, ki so na nivoju višjih deželnih sodišč organizirane kot korporacije po javnem pravu, ter odvetniško razsodišče na Zveznem pravosodnem sodišču skupaj tvorijo Zvezno odvetniško razsodišče (www.brak.de Deutsch). Največja zasebna zveza je Deutsche Anwaltverein, v katero je prostovoljno povezanih več kot pol pravnih odvetnikov (www.anwaltverein.de Deutsch - English - español - français).

Na vrh straniNa vrh strani

Možnosti za tujce

Nemški akt, ki se nanaša na delo evropskih pravnih odvetnikov v Nemčiji (Gesetz über die Tätigkeit europäischer Rechtsanwälte in Deutschland – EuRAG), ureja zahteve, na podlagi katerih lahko državljani držav članic Evropske unije in drugih držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem območju ter Švice, ki so bili sprejeti med pravne odvetnike v svoji matični državi ali ki imajo diplomo, ki jim v njihovi državi omogoča neposreden vstop v poklic pravnih odvetnikov, v Nemčiji izvajajo svoj poklic (opravljanje storitev, ustanovitev po poklicnem nazivu matične države) in so lahko sprejeti med pravne odvetnike. BRAO upravlja z možnostmi za ustanovitev drugih tujih pravnih odvetnikov v Nemčiji.

4. Patentni odvetniki

Pravni položaj

Kot pravni odvetniki patentni odvetniki v Nemčiji opravljajo neodvisen poklic kot »neodvisen organ, ki nudi pravne storitve«. Njihova pooblastila svetovanja in zastopanja so omejena na področje pravic industrijske lastnine. Zahtevano je delovno dovoljenje, ki ga izdaja predsednik Nemškega patentnega in blagovnega urada (www.dmpa.de; »informacije«, »patentni odvetniki in zastopanje«). V poklic so lahko sprejete osebe, ki so dosegle tehnično kvalifikacijo (znanstveni ali tehnični študij s končnim preizkusom; enoletno praktično tehnično delo) in so zaključile izobraževalni program na področju pravic industrijske lastnine (34-mesečni, ne velja v primeru patentnih specialistov, ki so poklic opravljali deset let) ter so opravile preizkus znanja za patentne odvetnike.

Nacionalni predpisi o opravljanju poklica

Uredba o nemških patentnih odvetnikih (Patentanwaltsordnung) ureja status, zahteve za vstop v poklic, pravice in obveznosti patentnih odvetnikov, organizacijo in funkcije Zveze patentnih odvetnikov ter nadzorni poklicni organ in postopke na poklicnem disciplinskem sodišču. Podrobnejši predpisi, ki zadevajo poklicne pravice in obveznosti, so podani v Uredbi o poklicnih nemških patentnih odvetnikih (Berufsordnung der Patentanwälte), ki jih na zakonski osnovi izdaja Zveza patentnih odvetnikov.

Na vrh straniNa vrh strani

Poklicni zastopstveni organi

Vsi patentni odvetniki so člani Zveze patentnih odvetnikov (gospodarska družba po javnem pravu) (www.patentanwalt.de Deutsch).

Možnosti za tujce

Državljani držav članic Evropske unije in drugih držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki imajo diplomo, ki jim zagotavlja neposreden vstop v poklic patentnih odvetnikov v njihovi matični državi, se lahko, da bi bili sprejeti med patentne odvetnike v Nemčiji, prijavijo za preizkus sposobnosti (pod nemškim aktom, ki se nanaša na preizkus sposobnosti za sprejem med patentne odvetnike (Gesetz über die Eignungsprüfung für die Zulassung zur Patentanwaltschaft)). Uredba o patentnih odvetnikih ureja možnost ustanovitve v okviru poklicnega naziva, ki je bil dodeljen v matični državi.

5. Notarji

Pravni položaj

Notarji so »neodvisni nosilci javne funkcije«, ki so pooblaščeni za overjanje pravnih poslov in izvajanje drugih dolžnosti s področja preventivnih pravnih ukrepov. Imenujejo jih deželne upravne oblasti. Zahtevi za imenovanje sta nemško državljanstvo in kvalificiranost za sodno funkcijo pod nemškim Sodniškim aktom. Te kvalifikacije pridobijo tisti, ki zaključijo študij prava na univerzi (3,5-letni) s prvim nacionalnim preizkusom in zaključijo nadaljnje obdobje pripravne zaposlitve (dveh let) z drugim nacionalnim preizkusom. V nekaterih delih Nemčije so za notarje imenovani pravni odvetniki, ki to delo opravljajo dodatno ob poklicu pravnega odvetništva (odvetniki - notarji), medtem ko se v drugih delih države osebe lahko imenujejo izključno notarji (notarji osnovnega poklica ali izključni notarji); v Baden Württembergu so za notarje včasih imenovani javni uslužbenci.

Na vrh straniNa vrh strani

Nacionalni predpisi o opravljanju poklica

Uredba o nemških zveznih notarjih (Bundesnotarordnung) ureja položaj, zahteve za vstop v poklic, pravice in obveznosti notarjev, organizacijo in funkcije notarskih zbornic ter disciplinske postopke. Podrobnejši predpisi, ki zadevajo poklicne pravice in obveznosti, so podani v direktivah, ki jih na zakonski osnovi izdajajo notarske zbornice. Stroške notarjev (honorarje in pristojbine) ureja nemški akt glede stroškov pri zadevah prostovoljnega sodstva (urejanje stroškov) (Gesetz über die Kosten in Angelegenheiten der freiwilligen Gerichtsbarkeit (Kostenordnung)).

Obvezna ali neobvezna vključenost

Razen nekaterih izjem (še posebej v konzularnem pravu) imajo notarji izključna pooblastila za izvajanje overitev. Overjanje je zakonsko predpisano, še posebej v vidikih pogodb, ki zadevajo zemljišča, in glede določenih prenosov na področjih korporacijskega, družinskega in dednega prava.

Poklicni zastopstveni organi

Vsi notarji so člani notarske zbornice okrožja svoje pisarne. 21 notarskih zbornic, ki so na nivoju višjih deželnih sodišč organizirane kot korporacije po javnem pravu skupaj tvorijo Zvezno notarsko zbornico (informacije in naslovi, www.bnotk.de Deutsch - English - español - français).

Na vrh straniNa vrh strani

6. Sodni tajniki

Pravni položaj

Sodni tajniki so neodvisni ponudniki pravnih storitev. Njihovo funkcijo in položaj dokončno ureja Akt o nemških sodnih tajnikih (Rechtspflegergesetz). Akt vključuje tudi seznam prenosov, ki se prenesejo sodnim tajnikom, kot tudi sodne zadržke na teh področjih: sodni tajniki izdajajo na primer dedne certifikate na osnovi zakonitega nasledstva ali dedne certifikate sprejemajo, izdajajo sodna soglasja za skrbništvo, nadzirajo delo skrbnikov in varuhov, obdelujejo in odločajo o prijavah za vpise v zemljiško knjigo ali v trgovinski register ter izvajajo izvršne funkcije.

Čeprav so sodni tajniki dejansko neodvisni v opravljanju svojih dolžnosti, niso sodniki in tako ne morejo izvajati nobenih pooblastil razsojanja kot po odstavku 92 ustavnega zakona.

Sodni tajniki so javni uslužbenci višje sodne službe. Večinoma jih imenujejo posamezne deželne pravosodne oblasti za območje delovanja, za katerega bodo določeni, v omejenem obsegu pa tudi Zvezni oddelek za sodstvo.

Notranji predpisi, ki urejajo poklic

Kandidat za sodnega tajnika kvalifikacijo pridobi v teku pripravljalne zaposlitve, ki jo opravlja kot javni uslužbenec z možnostjo preklica in z opravljanjem izpita za sodnega tajnika. Okvirni pogoji in najnižji standardi za usposabljanje so podani v Aktu o sodnih tajnikih, razčlenitev pripravne zaposlitve, vsebina študija in podrobnosti o izpitu pa so urejene na deželni ravni z uredbami o usposabljanju in preizkusih, ki jih sestavijo dežele.

Možnosti za tujce

Osebe, ki želijo postati sodni tajniki, morajo biti nemški državljani v pomenu besede kot v ustavnem zakonu ali državljani države članice Evropske unije. Kljub temu so številne dežele izkoristile možnost, ki jo ponuja člen 48(2) Sporazuma o EGS in v pripravno zaposlitev sprejemajo le kandidate z nemškim državljanstvom.

Na vrh straniNa vrh strani

7. Višji sodni uslužbenci

Višji sodni uslužbenci so neodvisni ponudniki pravnih storitev. Višji sodni uslužbenci se ukvarjajo predvsem s storitvami, ki zadevajo dokumente, pozive, izvršbe, vodenje zapisnikov zaslišanj, overitve in podobno.

Pravni položaj

Pravni status višjih sodnih uslužbencev je podan v poglavju 153 nemškega Akta o sodstvu (Gerichtsverfassungsgesetz – GVG). Višji sodni uslužbenci so javni uslužbenci storitev drugostopenjskih sodišč. Večinoma jih imenujejo posamezne deželne pravosodne oblasti za območje delovanja, za katerega bodo določeni, če gre za zvezna sodišča pa jih imenuje Zvezno ministrstvo za pravosodje ali zvezna sodišča sama.

Dolžnosti višjih sodnih uslužbencev so v glavnem podane v posameznih procesnih aktih (npr. nemških Pravilih o civilnem postopku (Zivilprozessordnung) ali nemškem Aktu o prostovoljnem sodstvu (Gesetz über die Angelegenheiten der Freiwilligen Gerichtsbarkeit)) in jih dopolnjujejo deželni predpisi o njihovem delovnem področju ter jih v zvezi z zveznimi sodišči sestavlja zvezna vlada.

Notranji predpisi, ki urejajo poklic

Kandidat za višjega sodnega uslužbenca kvalifikacijo pridobi v teku pripravljalne zaposlitve, ki jo opravlja kot javni uslužbenec z možnostjo preklica, in z opravljanjem izpita za visokega sodnega uslužbenca. Okvirni pogoji in najnižji standardi za usposabljanje so podani v odstavku 153 Akta o sodstvu. Razčlenitev pripravne zaposlitve, vsebina študija in podrobnosti o izpitu pa so urejene na deželni ravni z uredbami o usposabljanju in preizkusih, ki jih sestavijo dežele. Usposabljanje na zveznem nivoju ne obstaja.

Na vrh straniNa vrh strani

Možnosti za tujce

Osebe, ki želijo postati višji sodni uslužbenci, morajo biti nemški državljani v pomenu besede kot v ustavnem zakonu ali državljani države članice Evropske unije.

8. Sodni izvršitelji

Pravni položaj

Sodni izvršitelji so zmeraj deželni javni uslužbenci v drugostopenjskih uradih. Imenuje jih odgovorni sodnik višjega deželnega sodišča. Sodni izvršitelji delujejo kot javni uslužbenci, a neodvisno. Sodni izvršitelji so neodvisni v načinu opravljanja svojega poklica.

Kot javni uslužbenci sodni izvršitelji prejmejo plačo in tudi določen delež pristojbin, ki so vplačane za njihovo delo. Da bi lahko ustanovili in vzdrževali svoje lastne pisarne, kar je nujno potrebno, sodnim izvršiteljem stroške pisarn – običajno po pavšalni ceni – krije pristojni deželni davčni organ.

Notranji predpisi, ki urejajo poklic

Pravna razmerja sodnih izvršiteljev krije Akt o sodstvu (odstavka 154 in 155) in jih določajo različni deželni pravni predpisi. Splošna zakonodaja, ki bi urejala učinkovitost dela sodnih izvršiteljev, ne obstaja. Obstajajo pa splošni upravni predpisi, ki so jih sestavili posamezni deželni upravni pravosodni organi: Uredba o sodnih izvršiteljih (Gerichtsvollzieherordnung) in Poslovne smernice za sodne izvršitelje (Gerichtsvollziehergeschäftsanweisung).

Specializacija

Opis dela sodnega izvršitelja je standarden. V tem oziru specializacije ne obstajajo. Obstoječe zakonske ali podzakonske uredbe veljajo enako za vse sodne izvršitelje.

Poklicni zastopstveni organi

V Nemčiji sistem zbornic za sodne izvršitelje ne obstaja. Razlog za to je, da imajo vlogo javnih uslužbencev. So pa, skoraj brez izjeme, organizirani v interesne skupine, večina pa jih je članov Nemške zveze sodnih izvršiteljev (Deutscher Gerichtsvollzieher Bund – DGVB). Ta je članica Nemške zveze javnih uslužbencev (Deutscher Beamtenbund). Članstvo v interesni skupini je prostovoljno.

Možnosti za tujce

Po trenutno veljavnem zakonu je mogoče usposabljati le nemške kandidate. Le osebe z nemškim državljanstvom lahko postanejo sodni izvršitelji.

« Pravni poklici - Splošne informacije | Nemčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 27-12-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo