Evropska komisija > EPM > Pravni poklici > Finska

Zadnja sprememba: 17-07-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni poklici - Finska

 

KAZALO

1. Sodniki 1.
2. Tožilci 2.
3. Vročitelji 3.
4. Izvršni organi 4.
5. Odvetniki 5.
6. Odvetniki za javno pravno pomoč 6.
7. Notarji 7.
8. Priznavanje poklicnih izobrazb za državljane EU/ETA 8.

 

1. Sodniki

Sodniki so člani neodvisnega sodstva. Zasedajo mesta na različnih stopnjah sodstva na vrhovnem sodišču, prizivnih sodiščih in okrožnih sodiščih, vrhovnem upravnem sodišču in upravnih sodiščih, kot tudi na sodiščih za zavarovanje, delovnih sodiščih in sodiščih za trg. Sodniki so državni uradniki in jih ni mogoče odstaviti s položaja. Sodniku ni mogoče začasno prepovedati opravljanje funkcije, razen s sodbo sodišča. Poleg tega sodnika ni mogoče prestaviti na drugo funkcijo brez njegove privolitve.

Vlagatelj mora biti finski državljan z opravljenim magisterijem iz prava (oikeustieteen kandidaatti), ki je s svojim predhodnim ravnanjem na sodišču ali drugje dokazal poklicno usposobljenost in osebne značilnosti, potrebne za uspešno opravljanje dolžnosti sodnika. Predsedniki in sodniki na vrhovnem sodišču in vrhovnem administrativnem sodišču morajo biti ugledni pravni strokovnjaki. Predsedniki na vrhovnem sodišču in vrhovnem administrativnem sodišču in glavni sodniki na drugih sodiščih morajo imeti tudi vodstvene spretnosti. Pred nastopom funkcije mora vsak sodnik sodno zapriseči.

Sodno usposabljanje je koristno, vendar ni pogoj za odvetnike, ki želijo postati sodniki. Posamezniki z magisterijem iz prava se lahko usposabljajo na okrožnem sodišču, kjer so eno leto pripravniki (notaari). Na Finskem pripravniki opravljajo nekatere naloge stalnih sodnikov. Po končanem usposabljanju lahko posameznik zaprosi za častni naziv magister prava z opravljenim sodnim usposabljanjem (varatuomari).

Imenovanje sodnikov

Sodnike imenuje predsednik republike. Pred tem neodvisni odbor za imenovanje sodnikov pripravi utemeljen predlog za imenovanje na sodniško funkcijo in ga pošlje vladi, ki ga posreduje predsedniku republike.

Na vrh straniNa vrh strani

Odbor za imenovanje sodnikov je pristojen za predložitev predlogov za imenovanje na naslednja mesta: predsednik prizivnega sodišča, višji sodnik na prizivnem sodišču in sodnik na prizivnem sodišču, predsednik upravnega sodišča in sodnik na upravnem sodišču ter predsednik okrožnega sodišča in sodnik na okrožnem sodišču. Odbor za imenovanje sodnikov ni pristojen za predložitev predlogov za imenovanje na naslednja mesta: predsednik in sodniki na vrhovnem sodišču in vrhovnem upravnem sodišču. Utemeljen predlog za imenovanje sodnika na vrhovnem sodišču ali na vrhovnem upravnem sodišču predložita vrhovno sodišče in vrhovno upravno sodišče ter ga pošljeta vladi, ki ga posreduje predsedniku republike.

Odbor za imenovanje sodnikov imenuje vlada za obdobje petih let. Člani odbora so predstavniki sodstva, državnega tožilstva, pravobranilstva, področja raziskav in poučevanja prava. Predsednika imenuje vrhovno sodišče, podpredsednika pa vrhovno upravno sodišče. Za sodnika so lahko imenovani samo finski državljani.

Laični sodniki

Na okrožnih sodiščih na Finskem sodniška mesta ne zasedajo samo sodniki z uradno kvalifikacijo sodnika, ampak tudi laiki, tako imenovani „laični sodniki“. Laični sodniki sodelujejo zlasti v kazenskih sodnih postopkih, lahko pa sodelujejo tudi pri civilnih zadevah. Vsak laični sodnik ima na sodišču svoj glas.

Laični sodnik mora biti finski državljan in imeti prebivališče v sodnem okrožju, v katerem je okrožno sodišče. Laični sodnik ne sme biti oseba v stečaju ali pod nadzorstvom in mora biti primerna za položaj. Oseba mlajša od 25 in starejša od 63 let ne more postati laični sodnik. Laični sodnik je nepristranska laična oseba. Naslednje osebe zato ne morejo opravljati funkcije laičnega sodnika: imetniki funkcij na splošnih sodiščih ali zaporih, državni tožilci, odvetniki, izvršni uradniki, kriminalisti ali uslužbenci carine in policije.

Na vrh straniNa vrh strani

Občinski sveti izvolijo laične sodnike za dobo, ki je enaka trajanju mandata sveta, to je štiri leta. Sodniku ni treba opravljati dela sodnika več kot 12 dni na leto. To osebam, zaposlenim za polni delovni čas, omogoča, da lahko brez ovir opravljajo tudi delo laičnega sodnika. Laični sodnik za svoje delo prejme ustrezno plačilo, ki vključuje dnevna nadomestila iz državnih sredstev in nadomestilo za izgubo dohodka in potne stroške.

Nadaljnje informacije

  • Laični sodniki na okrožnih sodiščih English - suomi - svenska

2. Tožilci

Tožilci so zaposleni na tožilskih enotah in so državni uradniki.

So kvalificirani odvetniki z opravljenim magisterijem iz prava. Večina tožilcev ima tudi častni naziv „varatuomari“, kar pomeni, da imajo opravljeno enoletno usposabljanje na okrožnem sodišču. Z opravljanjem funkcije mlajšega tožilca lahko posamezniki, ki želijo tožilsko kariero, pridobijo dragocene delovne izkušnje. Ta funkcija traja eno leto in v tem času se posamezniki usposabljajo na delovnih mestih v različnih tožilskih enotah. Usposabljanje sestoji iz praktičnega dela in končnega izpita. Osebe, ki so zaključile usposabljanje in opravile izpit, se lahko prijavijo za mesto okrožnega tožilca. Tožilci lahko postanejo tudi posamezniki z drugimi pravnimi izkušnjami; v večini primerov so za stalno opravljanje funkcije tožilca zahtevane večletne delovne izkušnje.

Na vrh straniNa vrh strani

Naloga tožilca je poskrbeti, da storilec kaznivega dejanja prevzame odgovornost za svoje dejanje. Na Finskem raziskavo pred sojenjem opravi policija. Ko je preiskava zaključena, tožilec oceni, če je bilo kaznivo dejanje storjeno in če je dovolj dokazov za tožilstvo. Osumljenca je treba obtožiti, če gre za prima facie primer. V nekaterih razmerah, posebej določenih z zakonom, ima tožilec pravico, da ne sproži kazenskega pregona.

Tožilec mora biti objektiven in enakovredno upoštevati tudi dokaze v dobro osumljenega storilca kaznivega dejanja. Tožilec je pri svojem odločanju neodvisen in v kazenskih primerih ne sprejema odločitev v svojo korist, temveč v korist družbe z upoštevanjem interesov družbe in obtoženca.

Urad generalnega tožilca

Urad generalnega državnega tožilca je osrednja upravna agencija, ki zagotavlja operativne pogoje za celotno tožilsko službo. V uradu generalnega državnega tožilca delajo državni tožilci, ki obravnavajo za družbo zelo pomembne kazenske zadeve. Pristojni so za kazenski pregon obtožencev po vsej državi. Državni tožilec kazensko preganja tudi obtožence v primerih, ki jih obravnava prizivno sodišče prve stopnje.

Tožilsko službo vodi generalni državni tožilec, ki je pri ocenitvi obtožnic neodvisen.

Generalni državni tožilec usmerja in skrbi za razvoj tožilske službe ter nadzoruje podrejene tožilce, imenuje tožilce in jim daje splošna navodila in smernice. Generalni državni tožilec lahko prevzame primer podrejenemu tožilcu ali mu dodeli primer, za katerega je že določil obtožnico. Generalni tožilec lahko kazenski pregon izvaja tudi na višjem sodišču za interpelacije, kadar se parlament odloči za obtožbo predsednika republike ali člana vlade.

Na vrh straniNa vrh strani

Namestnik generalnega državnega tožilca zastopa generalnega državnega tožilca in ima enaka pooblastila za odločanje kot generalni državni tožilec.

Posebni tožilci, kot sta na primer parlamentarni varuh človekovih pravic in „pravosodni kancler“, so pristojni za vložitev obtožnice samo v jasno določenih posebnih primerih.

Nadaljnje informacije

  • Urad generalnega državnega tožilca English - suomi - svenska

3. Vročitelji

Vročitelji delajo na okrožnih sodiščih. Ne potrebujejo izobrazbe za odvetnika in je običajno tudi nimajo. So državni uradniki.

Če vročitev obvestila ni uspešna z uporabo običajnih sredstev, kot je pošiljanje navadnega pisma ali priporočenega pisma po pošti, vročitelj obvestilo osebno vroči prejemniku.

Glej Vročitev dokumentov - Finska

4. Izvršni organi

Naloge izvrševanja izvajajo lokalni sodni izvršitelji, to so okrožni sodni izvršitelji, vaški načelniki policije in lokalni sodni izvršitelj „Åland“. Tem uradnikom pomagajo namestniki sodnih izvršiteljev, ki v praksi opravljajo večino nalog izvrševanja. V uradih za izvrševanje je zaposleno tudi pisarniško osebje. Izvršni organi so državni uradniki.

Na vrh straniNa vrh strani

Ministrstvo za pravosodje je pristojno za splošno upravljanje in nadzor službe za izvrševanje. Nadzor nad izvrševanjem opravljajo tudi vodje sodnih uprav v državnih lokalnih uradih. Obravnavajo na primer pritožbe na ravnanje izvršnih organov. Vendar niti Ministrstvo za pravosodje niti vodje uprav niso pristojne, da zavrnejo ali spremenijo določen izvršni ali drug ukrep.

Na Finskem se izvrševanje največkrat nanaša na izterjavo dolga in je tako trdno povezano s sodnim postopkom. V postopku se preuči veljavnost upnikove terjatve in nato dolžniku izda sklep o plačilu. V primeru, da sodba ni uveljavljena prostovoljno, se izvrši prisilno z izvršbo. Nekatere terjatve, kot so davki in nekatere zavarovalniške premije, je mogoče izvršiti tudi brez sodbe.

Z izvrševanjem se izterjajo tudi denarne kazni in zamudnine. Izvršni organi opravljajo tudi izselitve, sodno odrejene rubeže in izvršujejo sodne naloge o skrbništvu nad otroki in o pravici do stikov.

Izvršni organi morajo ščititi interese upnikov in dolžnikov. Namen pisma o izterjavi, ki ga pošljejo izvršni organi, je spodbuditi prostovoljno plačilo. Če slednje ni izvršeno, se zasežejo plače, pokojnine ali poslovni prihodki ali zarubi premoženje. Zaseženo premoženje lahko sodni izvršitelji prodajo na dražbi English - suomi - svenska.

Na vrh straniNa vrh strani

Nadaljnje informacije

  • Izvrševanje English - suomi - svenska

5. Odvetniki

Odvetništvo na Finskem ureja Zakon o pravobranilstvu. Samo odvetniki, ki so člani Odvetniške zbornice Finske in ki izpolnjujejo nekatere sposobnostne kriterije, lahko uporabljajo strokovni naziv “asianajaja“ ali “advokat”. V Odvetniško zbornico Finske je včlanjeno 1600 odvetnikov.

Na Finskem ne obstaja monopol nad odvetništvom, kar pomeni, da lahko pravne storitve nudijo tudi osebe, ki jih ne nadzira stroka. Odvetnike obvezuje poklicna molčečnost. Odvetniška zbornica Finske strokovno nadzira odvetnike in odvetnike za javno pravno pomoč. Drugi ponudniki pravne pomoči niso zakonsko nadzorovani. Odvetnik, ki ne upošteva Zakona o pravobranilstvu ali pravil o ustreznem poklicnem ravnanju odvetnikov, je lahko izključen iz Odvetniške zbornice. Odbor pri Odvetniški zbornici vodi imenski seznam odvetnikov in tako imenovan register EU; ti imenski seznami so namenjeni javnemu nadzoru.

Zahtevana izobrazba za odvetnika

Državljan Finske ali druge države znotraj Evropskega gospodarskega prostora, ki je dopolnil 25 let, je lahko odvetnik, če je pošten in živi življenje, primerno za odvetnika, in je dosegel izobrazbo, ki jo za sodni poklic določa Finska. Imeti mora tudi spretnosti, ki jih zahteva opravljanje odvetniške dejavnosti, in delovne izkušnje pri opravljanju odvetniških nalog. Ne sem biti oseba v stečaju in mora biti polno pravno sposoben.

Na vrh straniNa vrh strani

V skladu z mednarodnimi obvezami, ki veljajo na Finskem, lahko oseba, ki nima izobrazbe in delovnih izkušenj, zahtevanih na Finskem, ampak je poklicno izobrazbo za odvetnika pridobila v eni izmed držav Evropskega gospodarskega prostora, opravlja delo odvetnika. V takem primeru mora vlagatelj z opravljenim izpitom pri Odvetniški zbornici dokazati, da ima zadostno znanje o finski zakonodaji in opravljanju pravne prakse na Finskem.

Oseba, ki je strokovno izobrazbo za odvetnika dosegla v državi članici Evropske unije, lahko opravlja delo odvetnika tudi brez opravljenega izpita. Sprejetje osebe za odvetnika brez opravljenega izpita je pogojeno z vpisom v register Odvetniške zbornice za dobo najmanj treh let (v tem času je oseba uporabljala strokovni naziv, dodeljen v matični državi članici) in kvalifikacijo za opravljanje odvetniške prakse v drugi državi članici (register EU). Oseba mora tudi dokazati, da je najmanj to obdobje redno opravljala odvetniški poklic na Finskem.

Direktiva 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki pospešuje stalno opravljanje odvetniške prakse v državi članici, ki ni država, v kateri je bila pridobljena izobrazba, je bila na Finskem uveljavljena z Zakonom o spremembah zakona o pravobranilstvu (1249/1999).

Pravila ustreznega poklicnega ravnanja za odvetnike

Odvetnik mora pravično in natančno izpolnjevati svoje naloge in vedno delovati v skladu s pravili ustreznega poklicnega ravnanja. Etični kodeks ravnanja temelji na osebnih izkušnjah odvetnikov. Na eni strani ta pravila odražajo trenutno družbeno etiko in pogled državljanov na dobro sodno upravljanje, na drugi stani pa stališča odvetnikov o pomembnosti in koristi njihovih nalog in o dolžnostih.

Na vrh straniNa vrh strani

Nadaljnje informacije

  • Odvetniška zbornica Finske suomi

6. Odvetniki za javno pravno pomoč

Odvetniki za javno pravno pomoč so odvetniki, zaposleni na uradih za javno pravno pomoč. So državni uradniki. Imenuje jih minister za pravosodje. Urade za javno pravno pomoč vodi ministrstvo za pravosodje.

Pogoj za mesto odvetnika za javno pravno pomoč je opravljen magisterij iz prava in zadostne izkušnje v pravobranilstvu in pri razsojanju. Mnogo odvetnikov za javno pravno pomoč ima tudi častni naziv Magister prava z opravljenim sodnim usposabljanjem.

Odvetniki za javno pravno pomoč svoje delo opravljajo pred sodiščem, obvezani so k upoštevanju pravil kodeksa o ustreznem poklicnem ravnanju za odvetnike. Zanje je disciplinsko pristojna Odvetniška zbornica Finske. Več kot polovica odvetnikov za javno pravno pomoč je članov Odvetniške zbornice. Odvetniki za javno pravno pomoč so pri svojem delovanju popolnoma neodvisni.

Nadaljnje informacije

  • Odvetniki za javno pravno pomoč English - suomi - svenska

7. Notarji

Na Finskem naloge notarjev ureja zakonodaja. Notarji so zaposleni pri lokalnih registrskih uradih in pristojnih okrožnih uradih. Notarji morajo imeti opravljen magisterij iz prava.

Na vrh straniNa vrh strani

Kljub mnogim podobnostim se naloge notarjev na Finskem zelo razlikujejo od nalog notarjev po ostali Evropi in Združenih državah. Na Finskem je notar vedno državni uradnik. Notarji ne opravljajo poklic notarja polni delovni čas, večina uradnikov, ki opravljajo notarske storitve, so tudi okrožni registratorji na lokalnih registrskih uradih. Zaradi narave pogodb v civilnih zadevah, na Finskem notarska overitev ni pogoj za veljavnost pogodbe. Edina civilna pogodba, ki jo je na Finskem treba overiti, je pogodba za prenos lastništva nepremičnin.

Notarji med drugim overjajo podpise ter kopije potrdil in življenjepise. Overjajo lahko tudi s tako imenovanim potrdilom “Apostille”; potrdijo, da ima podpisnik dokumenta v dokumentu naveden položaj in da je pooblaščen za podelitev dokumenta.

Nadaljnje informacije

  • Lokalni registrski uradi English - suomi - svenska 

8. Priznavanje poklicnih izobrazb za državljane EU/ETA

Direktiva Sveta 89/48/EGS o splošnem sistemu za priznavanje visokošolskih diplom za opravljeno najmanj triletno poklicno izobraževanje in usposabljanje, je bila na Finskem uveljavljena z Zakonom o izvajanju splošnega sistema za priznavanje izobrazb v Evropski skupnosti (1597/1992) in z Uredbo vlade o izvajanju splošnega sistema za priznavanje izobrazb v Evropski skupnosti (520/1997).

Na vrh straniNa vrh strani

Zakon predpisuje določbe o izobrazbi za nekatera delovna mesta in naloge, ki se dokazuje z diplomami, potrdili ali drugimi dokazi o uradni izobrazbi, ki jih navajajo tudi določbe Skupnosti o priznavanju, kot tudi določbe o pravici do opravljanja poklica na Finskem.

Na Finskem velja, da kadar je za določeno delovno mesto ali nalogo ali pravico do opravljanja poklica zahtevana določena stopnja izobrazbe, je dokazilo o izobrazbi, pridobljeni v drugi državi, enakovredno, v kolikor je kot tako označeno v določbah Skupnosti o priznavanju.

V primeru, ko se izobrazba in naloge poklica v drugi državi zelo razlikujejo od ustrezne izobrazbe in poklica na Finskem, se lahko od prosilca zahtevajo delovne ali poklicne izkušnje v državi članici Evropske unije ali poskusno obdobje ali pa preskus sposobnosti.

Kadar se za določeno mesto ali nalogo zahteva magisterij iz prava (“oikeustieteen kandidaatti”) ali diploma iz prava (“oikeusnotaari”), mora prosilec opravljati obvezen preskus sposobnosti. Preskus lahko opravlja na Univerzi v Helsinkih.

Odločitev o primernosti izda Nacionalni odbor za izobraževanje na podlagi vložene prošnje.

Nadaljnje informacije

  • Nacionalni odbor za izobraževanje: Mednarodna primerljivost izobrazb English - suomi - svenska

« Pravni poklici - Splošne informacije | Finska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 17-07-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo