Evropska komisija > EPM > Pravni poklici > Češka republika

Zadnja sprememba: 02-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni poklici - Češka republika

 

KAZALO

1. SODNIKI 1.
2. ODVETNIKI 2.
3. SODNI IZVRŠITELJI 3.
4. NOTARJI 4.
5. DRŽAVNI TOŽILCI 5.

 

1. SODNIKI

Pravni položaj

Sodnik je javni uradnik, ki ga zaposluje država in sodeluje pri izvajanju sodne oblasti. Glavne dejavnosti sodnikov vključujejo obravnavo sodnih sporov v civilnih, upravnih in kazenskih postopkih in sojenje v takšnih sporih ter izrekanje sodb v drugih zadevah, predloženih sodišču.

V Češki republiki je lahko za sodnika imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: je češki državljan ter je poslovno sposobna in osebnostno ustrezna, ima univerzitetno izobrazbo in izkušnje ter je moralno neoporečna, kar zagotavlja, da bo kot sodnik ustrezno opravljala naloge, opraviti pa mora tudi strokovni pravniški izpit in zapriseči kot sodnik pred predsednikom republike.

Postopek imenovanja in trajanje funkcije

Kadar oseba izpolni vse pogoje, jo predsednik republike imenuje za sodnika, sodniško službo pa nastopi s prisego.

Pred imenovanjem za sodnika mora oseba tri leta delati na sodišču kot sodniški pripravnik. Ob koncu pripravništva morajo sodniški pripravniki opraviti strokovni pravniški izpit.

Imenovanje sodnika ni časovno omejeno; kljub temu lahko sodnik za določeno obdobje ne opravlja nalog, če ga minister za pravosodje začasno odstrani iz sodniške službe. Sodniška služba preneha ob koncu leta, v katerem sodnik dopolni 70 let, s smrtjo sodnika ali uradno razglasitvijo sodnika za mrtvega, na podlagi odločbe, da ne ustreza sodniški službi, ali z odpovedjo sodniške službe.

Neodvisnost sodstva

Sodniki ne smejo opravljati drugih pridobitnih dejavnosti (to ne vključuje službe predsednika ali podpredsednika sodišča), razen upravljanja lastnega premoženja ter akademskih, pedagoških, literarnih, publicističnih in umetniških dejavnosti ali dejavnosti v ministrskih ali vladnih svetovalnih organih ali parlamentarnih organih.

Na vrh straniNa vrh strani

Plačilo

Materialno varnost sodnikov ureja zakon.

Pravice in obveznosti sodnikov pri opravljanju sodniške službe

Temeljna pravica in obveznost sodnikov je, da morajo biti pri opravljanju svojih nalog neodvisni ter da se morajo pri odločanju opirati le na zakon, ki ga morajo razlagati po svoji najboljši vednosti in vestno; poleg tega ne smejo dopustiti, da bi nanje vplivali na primer interesi političnih strank, javno mnenje ali mediji. Kršitev ali ogrožanje neodvisnosti in nepristranskosti sodnikov je prepovedano.

Sodniki morajo sprejeti odločitev v razumnem času in brez zamud ter morajo omogočiti strankam v postopku in njihovim zastopnikom, da izvajajo svoje pravice; kljub temu ne smejo z njimi razpravljati o vsebini posamezne zadeve ali procesnih vprašanjih, ki bi lahko vplivala na zadevo.

Po prenehanju sodniške funkcije morajo nekdanji sodniki varovati kot tajnost vsa dejstva, ki so jih izvedeli med opravljanjem sodniške službe; ta obveznost lahko preneha le v izjemnih primerih.

Odgovornost za izvajanje sodniške funkcije

Država je odškodninsko odgovorna za kakršno koli škodo, ki nastane zaradi nezakonite sodne odločbe ali odločitve o omejitvi prostosti, izreka kazni ali zaščitnega ukrepa, ali za škodo zaradi nepravilnega upravnega postopka; država lahko zahteva, da sodnik vrne plačano odškodnino le, če je spoznan za krivega v disciplinskem ali kazenskem postopku. Sodniki so odgovorni za strokovno opravljanje sodniških nalog.

Kategorije in specializacija sodnikov

Razen dejavnosti, ki jih sodniki opravljajo pri odločanju, so lahko imenovani tudi za predsednika ali podpredsednika sodišča. Na to mesto jih imenuje predsednik republike (za vrhovno sodišče in vrhovno upravno sodišče) ali pravosodni minister (za višja, regionalna in okrožna sodišča). Posebna naloga, ki jo morajo opravljati na takšnem delovnem mestu, je upravljanje sodišč.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodniki so lahko imenovani tudi za predsednika posameznega oddelka vrhovnega sodišča ali oddelka vrhovnega upravnega sodišča ali za predsednika sodniške zbornice.

Okrožna, regionalna in višja sodišča so notranje razdeljena na oddelke, specializirane za posamezna področja kazenskega, civilnega in upravnega prava ter za posamezne vrste postopkov.

Poklicna združenja

Sodniki v Češki republiki se lahko vključijo v Sodniško združenje Češke republike (Soudcovská unie ČR) - prostovoljno strokovno združenje, ki je na skupščini sprejelo Načela etičnega ravnanja sodnikov, ki se uporabljajo kot moralna načela za opravljanje sodniškega dela.

2. ODVETNIKI

Pravni položaj

Odvetniki so pravni strokovnjaki, ki so usposobljeni za opravljanje pravnih storitev, vključno (brez omejitev) z zastopanjem v postopku pri sodiščih in drugih organih, zagovorom v kazenskih zadevah, pravnim svetovanjem, sestavljanjem pravnih dokumentov, pripravo pravnih analiz in drugimi oblikami pravne pomoči, ki se izvaja sistematično in je plačana. Odvetniki so samozaposlene osebe, ki se ukvarjajo s pravnimi zadevami in katerih dejavnost ureja država.

Odvetnik je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: vpis v javno dostopen seznam odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Češke (Česká advokátní komora), izpolnjevanje pogojev v zvezi s poslovno sposobnostjo, dokončana univerzitetna pravna izobrazba, najmanj tri leta izkušenj kot odvetniški kandidat, osebnostna ustreznost, opravljen strokovni pravniški izpit in prisega pred predsednikom Odvetniške zbornice Češke.

Na vrh straniNa vrh strani

Postopek imenovanja in trajanje odvetniškega poklica

Pravica do opravljanja odvetniške službe se pridobi z vpisom na seznam odvetnikov.

Oseba se pripravlja na odvetniški poklic tako, da pri drugem odvetniku dela kot odvetniški kandidat.

Vpis odvetnika na seznam odvetnikov ni časovno omejen; kljub temu se lahko opravljanje odvetniškega poklica prekine v skladu z zakonom ali na podlagi odločbe Odvetniške zbornice Češke.

Pravica do opravljanja odvetniškega poklica preneha z izbrisom s seznama odvetnikov, ki se opravi v skladu z zakonom. Glavni razlogi za izbris s seznama odvetnikov so na primer smrt odvetnika, uradna razglasitev odvetnika za mrtvega, odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti, izrek disciplinskega ukrepa, zaradi katerega se odvetnik izbriše s seznama odvetnikov, uvedba stečajnega postopka zoper odvetnika ali zahteva odvetnika za izbris s seznama. Za izbris odvetnika s seznama se lahko odloči tudi Odvetniška zbornica Češke.

Nezdružljivost funkcije

Zakon določa, da odvetniki ne smejo biti drugje zaposleni ali biti v drugem podobnem delovnem razmerju med opravljanjem odvetniškega poklica (lahko so zaposleni le kot univerzitetni predavatelji) in ne smejo opravljati drugih dejavnosti, ki so nezdružljive z odvetniškim poklicem.

Plačilo

Za opravljene pravne storitve odvetniki običajno prejmejo plačilo, ki ga izvrši stranka; zahtevajo lahko tudi razumno predplačilo. Način določitve plačila za pravne storitve ter vračila stroškov in nadomestila za izgubljeni čas je določen v splošno zavezujočem predpisu. Plačilo odvetniku za pravne storitve je običajno urejeno v pogodbi med njim in stranko (pogodbeno plačilo); če ni določeno pogodbeno plačilo, se plačilo določi v skladu z določbami tarifne lestvice za nepogodbena plačila. Če odvetnika določi država, plača pravne storitve, ki jih opravi odvetnik, država.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravice in obveznosti odvetnikov

Odvetniki morajo pri opravljanju pravnih storitev upoštevati pravne predpise in v mejah teh predpisov tudi navodila stranke, katere pravice in upravičene interese morajo zaščititi tako, da uporabijo vsa sredstva, za katera menijo, da koristijo stranki. Odvetnikov ne zavezujejo navodila stranke, če niso v skladu z zakonom ali strokovnimi predpisi; o tem morajo obvestiti stranko in ji glede na to svetovati.

Odvetniki morajo ne glede na področje specializacije opravljati pravne storitve na vseh področjih; vendar lahko to odklonijo, razen če jih je za opravljanje pravnih storitev imenovala ali določila odvetniška zbornica. Odvetnik mora odkloniti opravljanje pravnih storitev, če jih je že opravljal v zadevnem ali povezanem primeru za drugo stranko z drugačnimi interesi. Odvetnik lahko pod nekaterimi pogoji odstopi od pogodbe o opravljanju pravnih storitev.

Odvetnik mora varovati kot tajnost vse, kar izve v zvezi z opravljanjem pravnih storitev; te obveznosti ga lahko razreši le stranka ali njen pravni naslednik, sicer velja tudi po izbrisu odvetnika s seznama odvetnikov. Odvetnik lahko odstopi od te obveznosti le, če s tem izvaja dolžnost preprečitve kaznivega dejanja.

Odvetniki morajo voditi tudi evidenco o opravljenih pravnih storitvah.

Poklicna odgovornost

Odvetnik je stranki odškodninsko odgovoren za škodo, ki ji jo povzroči sam, njegov zaposleni ali zastopnik pri opravljanju pravne storitve. Odvetniki morajo biti zavarovani za takšno odgovornost.

Poleg tega so tudi disciplinsko odgovorni (za resno ali večkratno kršitev obveznosti).

Posebna zakonodaja, ki zagotavlja plačilo za odvetniške storitve v EU

Na vrh straniNa vrh strani

Zakon o pravni praksi določa, da lahko fizične osebe, ki so državljani katere koli države članice Evropske unije ali države članice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in ki imajo dovoljenje te države za opravljanje pravnih storitev (tj. „matična država“), opravljajo odvetniški poklic v Češki republiki kot „evropski odvetniki“ pod strokovnim naslovom, ki jim je bil dodeljen v matični državi in ki je naveden v jeziku navedene države. Evropski odvetnik lahko opravlja pravne storitve, ki vključujejo zastopanje v postopkih pri sodišču ali drugih organih, vključno z zagovorom v kazenskih postopkih, in celo v postopkih, za katere drug pravni predpis določa, da mora stranko v postopku zastopati advokát [poimenovanje za češkega odvetnika] ali da je zastopnik stranke v postopku lahko le advokát.

Evropski odvetnik lahko opravlja odvetniški poklic v Češki republiki le začasno ali občasno kot gostujoči evropski odvetnik ali kot stalni evropski odvetnik, vpisan v seznam evropskih odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Češke. Evropski odvetnik mora izpolnjevati obveznosti, ki so določene za domače odvetnike, in obveznosti matične države.

Poklicna združenja

Odvetniška zbornica Češke s sedežem v Pragi in podružnico v Brnu je samostojna poklicna organizacija, ki združuje vse odvetnike; ima lastne organe in izdaja zavezujoče poklicne predpise za odvetnike, ki so objavljeni v Biltenu Odvetniške zbornice Češke.

Takšen predpis je tudi Pravilnik o poklicni etiki in konkurenci odvetnikov Češke republike.

3. SODNI IZVRŠITELJI

Pravni položaj

Na vrh straniNa vrh strani

Sodni izvršitelji so samozaposlene osebe, ki jih država pooblasti za opravljanje izvršilnih dejanj; to pomeni, da morajo opravljati izvršilna dejanja v korist oseb, ki so jih pooblastile za opravljanje takšnih dejanj. Naloge sodnega izvršitelja so lahko tudi zagotavljanje pravne pomoči, priprava dokumentov (zlasti poročil o opravljenem delu), hramba denarja, instrumentov in drugih premičnin ter vročitev sodnih listin.

V Češki republiki so sodni izvršitelji javni uradniki, njihova dejavnost pa se šteje kot sodna dejavnost. Sodni izvršitelj lahko postane oseba, ki ima češko državljanstvo, poslovno sposobnost, univerzitetno pravno izobrazbo, ki je osebnostno ustrezna, ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvršb in je opravila strokovni izpit za izvršitelja.

Postopek imenovanja in trajanje poklica sodnega izvršitelja

Potem ko sodni izvršitelj priseže, ga minister za pravosodje imenuje za sodnega izvršitelja na podlagi objavljenega izbirnega postopka. Na dan imenovanja postane član Zbornice sodnih izvršiteljev (Exekutorská komora). Oseba lahko postane sodni izvršitelj, če ima delovne izkušnje kot sodni izvršitelj-pripravnik (zaposlen pri sodnem izvršitelju); na naslednji stopnji priprave postane sodni izvršitelj-kandidat, ki mora imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvršb in opraviti izpit za sodnega izvršitelja, preden se lahko vpiše na seznam sodnih izvršiteljev.

Imenovanje ni časovno omejeno, kljub temu lahko minister za pravosodje sodnemu izvršitelju začasno prepove opravljanje službe. Med začasno prepovedjo sodni izvršitelj ne sme opravljati dela na področju izvršb, zato je namesto njega imenovan nadomestni sodni izvršitelj; nadomestni sodni izvršitelj se imenuje tudi takrat, kadar sodni izvršitelj ne more izvajati svoje dejavnosti zaradi drugih razlogov (npr. bolezni, dopusta).

Na vrh straniNa vrh strani

Poklic sodnega izvršitelja preneha s prenehanjem članstva v Zbornici sodnih izvršiteljev; razlog za prenehanje je lahko smrt sodnega izvršitelja, uradna razglasitev sodnega izvršitelja za mrtvega, obvezna upokojitev, izguba češkega državljanstva ali odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti.

Nezdružljivost funkcije

Opravljanje izvršilne dejavnosti je nezdružljivo s katero koli drugo pridobitno dejavnostjo, razen z upravljanjem lastnega premoženja. Kljub temu lahko sodni izvršitelji opravljajo plačane akademske, založniške, pedagoške, prevajalske, izvedenske ali umetniške dejavnosti.

Plačilo

Sodni izvršitelji so za opravljene izvršilne in druge dejavnosti plačani, pri čemer to vključuje plačilo za izvršbo, vračilo stroškov, nadomestilo za izgubljeni čas zaradi izvršbe in plačilo za vročitev listin. O plačilu za izvršbo se lahko dogovorita sodni izvršitelj in upravičenec; v nasprotnem primeru se znesek plačila določi v skladu s splošno zavezujočim pravnim predpisom. Sodni izvršitelj je upravičen do razumnega predplačila s strani upravičenca za stroške izvršilnega postopka.

Pravice in obveznosti sodnih izvršiteljev

Sodni izvršitelji so pri opravljanju dela neodvisni, zavezujejo jih le ustava Češke republike, zakoni, drugi pravni predpisi in sodne odločbe, izdane v postopkih za izvršitev odločb in izvršilnih postopkih. Če bi dejanje sodnega izvršitelja pomenilo prekoračitev zakona ali drugega pravnega predpisa ali če upravičenec ne izvrši razumnega predplačila za izvršilne stroške, lahko sodni izvršitelj zavrne izvršbo.

Sodni izvršitelj mora varovati kot tajnost vse, kar izve pri izvršbi ali drugih dejavnostih. V izjemnih primerih ga lahko te obveznosti razreši ustrezni organ Zbornice sodnih izvršiteljev.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodni izvršitelji morajo v skladu z zakonom izpolnjevati tudi več obveznosti, povezanih z vodenjem evidence o izvršilnih dejanjih.

Nadzor

Ministrstvo za pravosodje je pristojno za državni nadzor nad izvršbami in dejavnostmi sodnih izvršiteljev, Zbornica sodnih izvršiteljev pa nadzoruje dejavnosti sodnih izvršiteljev in upravljanje izvršilnih uradov.

Odgovornost

Sodni izvršitelji so odškodninsko odgovorni za škodo, ki nastane pri opravljanju izvršilnih dejavnosti in jo povzročijo sami ali njihovi zaposleni. Zato morajo biti zavarovani za takšno odgovornost.

Proti sodnim izvršiteljem in sodnim izvršiteljem-kandidatom se lahko uvede tudi disciplinski postopek zaradi kršitev zakonskih obveznosti ali resnih ali večkratnih kršitev poklicnega dostojanstva.

Poklicna združenja

Poklicno združenje sodnih izvršiteljev je Zbornica sodnih izvršiteljev Češke republike (Exekutorská komora ČR), ki je samostojna organizacija, ustanovljena v skladu z zakonom, in združuje vse sodne izvršitelje; je pravna oseba, ki ima lastne organe in ustvarja prihodke.

Zbornica je pripravila in potrdila tudi Kodeks etike sodnih izvršiteljev.

4. NOTARJI

Pravni položaj

Notar je fizična oseba, ki lahko vodi notarsko pisarno. Notarske dejavnosti vključujejo pripravo javnih in drugih listin o pravnih poslih, overovitev pravno pomembnih dejstev in izjav volje ter hrambo listin in denarja; poleg tega lahko notarji pravno svetujejo, zastopajo v upravnih postopkih ali zapuščinskih postopkih, upravljajo premoženje ali so imenovani za stečajnega upravitelja.

Na vrh straniNa vrh strani

Oseba lahko postane notar, če ima češko državljanstvo, popolno poslovno sposobnost, je osebnostno ustrezna, ima univerzitetno pravno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj pri notarju in opravljen strokovni izpit za notarje.

Postopek imenovanja in trajanje notariata

Notarje imenuje na prosto notarsko mesto minister za pravosodje na predlog Notarske zbornice na podlagi objavljenega razpisnega postopka. Oseba postane notar z vpisom na seznam notarjev, ki ga vodi Notarska zbornica Češke republike (Notářská komora ČR).

Notarski pripravniki se usposabljajo za poklic notarja tako, da pridobivajo delovne izkušnje med zaposlitvijo pri notarju. Na naslednji stopnji postanejo notarski kandidati, ki morajo imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj in opravljen notarski izpit.

Trajanje notarske službe po imenovanju ni omejeno, čeprav se notarju lahko izreče začasna prepoved opravljanja notariata. Notar se razreši, ko dopolni 70 let, ob smrti ali uradni razglasitvi za mrtvega, z odstavitvijo s položaja notarja, če izgubi češko državljanstvo, če mu je odvzeta poslovna sposobnost, če imenovan notar ne želi priseči ali če zaradi zdravstvenega stanja ne more ustrezno opravljati notarske službe.

Nezdružljivost funkcije

Opravljanje notariata je nezdružljivo s katero koli drugo pridobitno dejavnostjo, razen z upravljanjem lastnega premoženja. Kljub temu lahko notarji opravljajo plačane akademske, založniške, pedagoške, prevajalske, izvedenske ali umetniške dejavnosti.

Plačilo

Pravilnik o notariatu določa, da notar prejme plačilo za opravljene naloge, ki vključuje zlasti plačilo za storitev, nadomestilo za izgubljeni čas in vračilo stroškov. Stroške plača stranka, ki zahteva pripravo notarskega akta; notar lahko zahteva tudi razumno predplačilo za plačilo storitve in stroške. Podrobnosti o plačilih za notarske storitve so določene v posebnem pravnem predpisu.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravice in obveznosti notarjev

Notarji lahko opravljajo notariat; pri tem morajo upoštevati zakone in druge splošno zavezujoče pravne predpise, pri zagotavljanju pravne pomoči pa morajo upoštevati tudi navodila stranke. Notar lahko zavrne pripravo notarskega akta le, če bi takšen akt pomenil kršitev splošno zavezujočih pravnih predpisov, če je notar ali njegov sorodnik stranka v posamezni zadevi, če je notar v posamezni zadevi že zagotovil pravno pomoč drugi osebi z nasprotnim interesom ali če stranka ne plača predplačila za notarsko storitev brez utemeljenega razloga. Notar lahko odstopi od pogodbe, ki jo sklene s stranko, ali zahtevka za pravno pomoč, če je okrnjeno medsebojno zaupanje.

Notarji morajo varovati kot tajnost vse zadeve, ki jih izvejo med opravljanjem svoje dejavnosti in bi lahko vplivale na upravičene interese stranke ali vlagatelja za pravno pomoč; te obveznosti jih lahko razrešijo le osebe, ki jih takšni akti zadevajo.

Za notarje velja tudi več obveznosti o vodenju evidenc.

Odgovornost

Notarji so odškodninsko odgovorni vlagateljem, strankam ali drugim osebam za škodo, ki jo povzročijo tem osebam pri opravljanju notarske dejavnosti, ter osebju za kakršno koli škodo, ki nastane tem osebam pri opravljanju njihovih delovnih nalog. V zvezi s tem morajo notarji skleniti polico za zavarovanje poklicne odgovornosti.

Zoper notarje se lahko uvede tudi disciplinski postopek.

Za državni nadzor nad notariatom so odgovorni ministrstvo za pravosodje, Notarska zbornica Češke republike in območne notarske zbornice.

Poklicna združenja

Območne notarske zbornice, ki so po zakonu ustanovljene na območju vsakega regionalnega sodišča in območju mestnega sodišča v Pragi, združujejo vse notarje na posameznem območju. Notarska zbornica je pravna oseba, ki ima lastne organe in ustvarja prihodke.

Na vrh straniNa vrh strani

Notarska zbornica Češke republike (Notářská komora ČR) je samostojna poklicna organizacija, ki je sestavljena iz območnih notarskih zbornic. Kot pravna oseba z lastnim prihodkom in organi mora voditi in upravljati tudi register oporok; to je zaseben elektronski seznam oporok, instrumentov o razdedinjenju in dokumentov o preklicu takšnih aktov, dokumentov o imenovanju in razrešitvi izvršiteljev v zapuščinskih postopkih itd. Notarska zbornica Češke republike vodi tudi register zastavnih pravic.

5. DRŽAVNI TOŽILCI

Pravni položaj

Državni tožilci so javni uradniki, ki kot predstavniki države varujejo javni interes, zlasti tako, da vlagajo tožbe za zaščito javnega interesa v kazenskih postopkih, nadzorujejo upoštevanje pravnih predpisov v pripornih ali zapornih ustanovah, ustanovah za izvajanje varnostnih ukrepov, ustanovah za varstvo ali oskrbo, izvajajo dejavnosti za preprečevanje kriminala in pomagajo žrtvam kaznivih dejanj.

Za državnega tožilca se lahko imenuje oseba, ki je češki državljan, ki je popolno poslovno sposobna, osebnostno ustrezna, ima univerzitetno pravno izobrazbo in je moralno neoporečna, kar zagotavlja, da bo kot državni tožilec ustrezno opravljala svoje naloge.

Postopek imenovanja in trajanje funkcije

Potem ko državni tožilci opravijo strokovni izpit, jih na državnotožilsko mesto imenuje minister za pravosodje; na dan imenovanja morajo dopolniti najmanj 25 let ter morajo soglašati z imenovanjem na državnotožilsko mesto in imenovanje na posamezno državno tožilstvo. Potem zaprisežejo kot državni tožilci pred ministrom za pravosodje.

Na vrh straniNa vrh strani

Kot pripravo na poklic državnega tožilca morajo kandidati pridobiti tri leta izkušenj kot pripravniki na državnem tožilstvu.

Imenovanje državnega tožilca je trajno; vendar so lahko državni tožilci z odločbo ministra za pravosodje začasno razrešeni s tega položaja. Državnemu tožilcu preneha funkcija, ko dopolni 70 let, ob smrti ali z uradno razglasitvijo za mrtvega, če mu je odvzeta ali omejena poslovna sposobnost, če ne želi priseči, če izgubi češko državljanstvo, če zasede funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo državnega tožilca, če je obsojen zaradi kaznivega dejanja, če se ugotovi, da ni sposoben opravljati funkcije državnega tožilca, ali če zaradi zdravstvenega stanja dolgoročno ne more opravljati funkcije. Državni tožilci so lahko razrešeni tudi v disciplinskem postopku, lahko pa tudi odstopijo.

Nezdružljivost funkcije

Razen v zakonsko določenih izjemnih primerih, državni tožilci ne smejo sodelovati kot arbitri ali mediatorji pri reševanju pravnih sporov, ne smejo zastopati udeležencev v sodnih postopkih ali zastopati tožnika ali stranke v sodnem ali upravnem postopku. Poleg tega lahko opravljajo le funkcijo državnega tožilca, vrhovnega državnega tožilca ali namestnika vrhovnega državnega tožilca ali dejavnosti, povezane z začasno dodelitvijo na ministrstvo ali pravosodno akademijo (Judicial Academy), ne smejo pa opravljati druge plačane funkcije ali druge pridobitne dejavnosti, razen upravljanja lastnega premoženja ter akademskih, pedagoških, literarnih, publicističnih in umetniških dejavnosti ter dejavnosti v vladnih ali ministrskih svetovalnih organih ali parlamentarnih organih.

Plačilo

Na vrh straniNa vrh strani

To vprašanje je zakonsko urejeno; državne tožilce plačuje država.

Pravice in obveznosti državnih tožilcev

Državni tožilci morajo opravljati naloge po navodilih nadrejenega, razen če takšno navodilo pomeni kršitev zakona v posameznem primeru.

V skladu z zakonom morajo opravljati naloge odgovorno ter delati strokovno, vestno, nepristransko in pošteno brez nepotrebnih zamud; zavrniti morajo vsa zunanja posredovanja ali drug vpliv, ki bi lahko povzročil kršitev katere koli od navedenih obveznosti.

Državni tožilci morajo po zakonu varovati kot tajnost vse, kar izvejo v zvezi z opravljanjem svojega dela; te obveznosti jih lahko razreši generalni državni tožilec, če za to obstajajo utemeljeni razlogi; generalnega državnega tožilca pa lahko razreši te obveznosti le minister za pravosodje.

Kategorije in specializacija državnih tožilcev

Hierarhična struktura državnega tožilstva opredeljuje funkcije državnih tožilcev, ki so generalni državni tožilec ter vrhovni, regionalni, mestni in okrožni državni tožilci.

Specializacija državnih tožilcev je urejena po navodilih generalnega državnega tožilca, na splošno pa se deli na specializacijo za kazenske in nekazenske zadeve.

Poklicna združenja

Združenje državnih tožilcev Češke republike (Unie státních zástupců ČR) je prostovoljna poklicna organizacija, katere namen je pomagati državnim tožilcem pri opravljanju nalog in spodbujati zakonitost odločanja brez kakršnega koli vpliva nanj. Združenje pripravlja tudi usposabljanje državnih tožilcev in pripravnikov ter zastopa interese državnih tožilcev.

Kodeks poklicne etike državnih tožilcev je strokovni predpis.

Nadzor nad delom državnih tožilcev

Nadzor nad delom državnih tožilcev je del postopka za zaščito upravljanja in nadzor nad razmerji med različnimi ravnmi državnega tožilstva in znotraj posameznih državnih tožilstev pri opravljanju njihovih dejavnosti.

Namen uprave državnega tožilstva je vzdrževati pogoje, v katerih lahko državno tožilstvo ustrezno opravlja dejavnosti zlasti na kadrovskem, organizacijskem, ekonomskem, finančnem in izobraževalnem področju, ter nadzorovati pravilno izvajanje nalog, ki so zaupane državnemu tožilstvu. Glavni organ za upravljanje državnega tožilstva je ministrstvo za pravosodje; drugi organi pa so vrhovni državni tožilci in njihovi namestniki. Vrhovni državni tožilci so za upravljanje vrhovnega državnega tožilstva odgovorni ministrstvu za pravosodje.

Poklicna odgovornost

Država je v skladu s posebnim pravnim predpisom odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo povzroči državni tožilec z nezakonito odločitvijo ali nepravilnim uradnim postopkom.

Državni tožilci so tudi disciplinsko odgovorni.

« Pravni poklici - Splošne informacije | Češka republika - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 02-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo