Pravni red - Slovaška

KAZALO 1. Pravni instrumenti ali pravni viri  2. Dodatni pravni viri  3. Hierarhija pravnih virov (hierarhija norm)  4. Kako začnejo veljati nadnacionalni instrumenti na Slovaškem  5. Organi, pooblaščeni za sprejemanje zakonskih določb (statutarni organi)  6. Zakonodajni proces  6.1. Začetek zakonodaje  6.2. Razprava o osnutku zakona  6.3. Glasovanje o zakonu  6.4. Podpisovanje  6.5. Razglasitev  7. Kako začnejo veljati državni pravni instrumenti  8. Kako se na Slovaškem rešujejo navzkrižja med različnimi pravnimi viri

 

1. Pravni instrumenti ali pravni viri

Pojem “pravni viri” se uporablja v treh pomenih:

1. pravni viri v materialnem pomenu – materialni pravni viri;
2. pravni viri v epistemološkem pomenu – viri pravnega znanja;
3. pravni viri v formalnem pomenu – formalni pravni viri.

Na podlagi tega, kako so nastale pravne norme, in zavezujočih oblik, v katerih so izražene, tradicionalno razlikujemo med štirimi vrstami pravnih virov:

1. pravni običaj;
2. precedens (precedenčno pravo);
3. normativni pravni akti;
4. normativne pogodbe;
• poleg tega splošna pravna načela in zdrav razum;
• tudi sodobne knjige, pravna literatura in izvedenska poročila.

Mednarodne pogodbe kot vir nacionalnega prava, če so ustrezno vključene v pravni sistem Slovaške republike.

2. Dodatni pravni viri

Običajno pravo – pravni običaj

1. je zgodovinsko najstarejši, prvotni pravni vir;
2. predstavlja neke vrste prehod od prvotnih običajev in rabe ter socialnega samourejanja družbe do zakonske ureditve;
3. običaj je pravilo vedenja, ki je s ponavljajočo rabo v daljšem obdobju prodrlo v način razmišljanja in vedenja ljudi in ga družba in država na splošno sprejemata;
4. da bi bil običaj pravno zavezujoč, mora izpolnjevati nekatera merila, in sicer:
1. dejavnik časa;
2. univerzalnost;
3. določnost;

v slovaškem pravnem sistemu so pravni običaji veljavni kot pravni viri, samo če so izrecno omenjeni v listini (civilni zakonik se nanaša na dobrososedske običaje), toda zato še niso formalni pravni vir. Zakonodajno moč jim daje listina, ki se nanaša nanje.

Na vrh strani

Kar zadeva precedenčno pravo, sodbe sodišč na Slovaškem niso na splošno pravno zavezujoče. Niso pravni vir. Toda sodišča pri razglasitvi sodb upoštevajo sklepe slovaškega Vrhovnega sodišča. Sklepi Vrhovnega sodišča pa so kljub temu pravni vir le de facto, ne pa tudi de iure.

3. Hierarhija pravnih virov (hierarhija norm)

Eno od osnovnih načel slovaškega pravnega sistema je hierarhija norm. Z vidika zakonitosti je zelo pomembno, da se razume, kje je njeno mesto v zakonodajni praksi in kako se izvaja. Hierarhija norm pa ni le vprašanje preproste logične prednostne razvrstitve ali podrejanja. Hierarhija se nanaša na samo vprašanje legitimne oblasti in vključuje tudi brezpogojno zahtevo, da zakonske določbe lahko določa le za to pooblaščen organ ali listina v mejah te listine in njene lastne zakonodajne pristojnosti.

Zakonske določbe se razvrščajo po tako imenovani “pravni moči”. Pravna moč se nanaša na lastnost zakonskih določb, pri čemer je ena določba podrejena drugi (t.j. določbi z večjo pravno močjo) ali ena določba izhaja iz določbe, ki ima večjo pravno moč. V primeru, ki vključuje zakonske določbe z različno pravno močjo, podrejena določba ne more ugovarjati nadrejeni, medtem ko lahko nadrejena določba razveljavi podrejeno.

Glede na raven pravne moči se lahko zakonske določbe hierarhično razvrščajo:

A. Primarna zakonodaja (akti)

1. ustavni akti (vedno primarni);
2. akti (primarni ali izpeljani iz ustavnih aktov).

B. Sekundarna zakonodaja (pod ravnijo akta)

Na vrh strani

1. vladne uredbe – vedno sekundarne;
2. zakonske določbe centralnih državnih organov – vedno sekundarne;
3. uredbe občinskih in krajevnih predstavništev (uradov) – primarne ali sekundarne;
4. zakonske določbe, ki jih izjemoma izdajo organi, ki niso državni organi – vedno sekundarne.

Kadar ima določen akt v sistemu zakonskih določb prednost to pravzaprav pomeni, da morajo vse druge zakonske določbe izhajati iz akta, da morajo biti skladne z njim in ne smejo biti v nasprotju z njim. To pomeni, da je treba v praksi, ko je podrejena zakonska določba v hierarhiji v nasprotju z nadrejeno določbo, upoštevati nadrejeno določbo.

4. Kako začnejo veljati nadnacionalni instrumenti na Slovaškem

Splošni prehod zahteva, da mora dani državni pravni vir (po navadi ustava ali akt) vsebovati določbo, ki se nanaša na mednarodno pravo.

Posebni prehod zahteva, da se sprejmejo dva ali trije pravni instrumenti. Prvi je na splošno glasovanje v parlamentu, pri čemer Narodni svet Slovaške republike potrdi mednarodne politične pogodbe, mednarodne gospodarske pogodbe splošnega značaja in mednarodne pogodbe, ki lahko začnejo veljati samo na podlagi sprejetega akta. Drugič, predsednik ratificira mednarodne pogodbe, potem ko jih je sprejel parlament. Kadar izvajanje pogodbe ne zahteva sprejetja akta, morajo vlada ali posamezni člani pogodbo potrditi, ne da bi jo bilo treba ratificirati. Tretji korak je objava ratificirane ali potrjene mednarodne pogodbe v Zbierka zákonov Slovenskej republiky (slovaški uradni list).

Uredbe so splošno zavezujoči normativni pravni instrumenti.

Na vrh strani

• imajo prednost pred državno zakonodajo in ne zahtevajo prenosa v državno zakonodajo;
• veljati začnejo na datum, ki je določen v njih, ali
• če ni določen noben tak datum, začnejo veljati 20 dni po objavi;
• zavezujoče so od datuma svoje objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Direktive so zavezujoče samo za rezultate, ki jih je treba doseči z njimi.

Odločbe so posamezni pravni instrumenti, ki so zavezujoči samo za stranke, na katere so naslovljeni; veljati začnejo na datum, ki je določen v njih, če pa tak datum ni določen, začnejo veljati 20. dan po njihovi objavi.

Priporočila in mnenja niso pravno zavezujoča.

5. Organi, pooblaščeni za sprejemanje zakonskih določb (statutarni organi)

Narodni svet Slovaške republike – ustava, ustavni zakoni, akti, mednarodne pogodbe, nadrejene aktom, mednarodne pogodbe s pravno močjo akta

Vlada Slovaške republike – vladne uredbe

Ministrstva in drugi organi centralne države – odredbe, deklaracije in ukrepi

Občinske in mestne oblasti – splošno zavezujoče uredbe

Državljani (volivci) Slovaške republike – rezultati referenduma s pravno močjo ustavnega zakona, rezultati referenduma s pravno močjo akta

Prebivalci občine ali mesta – rezultati krajevnega referenduma s pravno močjo splošno zavezujoče uredbe

Občinske in mestne oblasti ter lokalne oblasti – splošno zavezujoče uredbe

6. Zakonodajni proces

Faze zakonodajnega procesa

Na vrh strani

1. Predložitev osnutka zakona – začetek zakonodaje
2. Razprava o osnutku zakona
3. Glasovanje (sklep o osnutku zakona)
4. Podpisovanje sprejetega osnutka zakona
5. Razglasitev (objava) normativnega pravnega instrumenta

6.1. Začetek zakonodaje

Na podlagi Oddelka 87(1) Akta št. 460/1992 (slovaška ustava) osnutke zakonov lahko predlagajo:

1. odbori Narodnega sveta Slovaške republike
2. člani Parlamenta
3. Vlada Slovaške republike

Predloženi zakoni so pripravljeni po odstavkih z obrazložitvenim memorandumom.

6.2. Razprava o osnutku zakona

V skladu s poslovnikom Narodnega sveta Slovaške republike (Akt št. 350/1996) se zakoni obravnavajo v treh branjih.

Prvo branje vključuje splošno razpravo o vsebini ali tako imenovani “filozofiji” predlaganega zakona. V tej fazi ni mogoče predlagati sprememb ali dopolnil.

Pri drugem branju razpravljajo o zakonu odbori Narodnega sveta, katerim je zakon dodeljen. Vsak zakon mora obravnavati Ustavni odbor, predvsem zaradi njegove skladnosti s slovaško ustavo, z ustavnimi zakoni, mednarodnimi pogodbami, ki so zavezujoče za Slovaško republiko, z akti in zakonodajo Evropske unije. Pri drugem branju se lahko predlagajo spremembe in dopolnila, o slednjih pa se glasuje po končanih razpravah odbora. Zato je treba zbrati vsa stališča pred razpravo o zakonu v Narodnem svetu; to je naloga Koordinacijskega odbora, ki potem s posebno resolucijo odobri skupno poročilo odborov. Poročilo je osnova za razpravo in glasovanje v Narodnem svetu pri drugem branju.

Na vrh strani

Tretje branje je omejeno na tiste določbe zakona, za katere so se spremembe ali dopolnila odobrili pri drugem branju. Edine spremembe, ki jih lahko predlagajo člani parlamenta pri tretjem branju, so popravki napak v osnutku zakonodaje ter slovnične in pravopisne napake. Spremembe in dopolnila, katerih namen je odpraviti še druge napake, mora predlagati vsaj 30 članov parlamenta. Po razpravi o teh popravkih se glasuje o zakonu kot celoti.

6.3. Glasovanje o zakonu

• Ustava se lahko sprejme ali spremeni in posamezni členi se lahko razveljavijo, samo če to izglasuje kvalificirana večina, kar pomeni tri petine vseh članov Narodnega sveta.
• Zakon je izglasovan, če zanj glasuje vsaj polovica navzočih članov.
• Narodni svet je sklepčen, če je navzočih vsaj polovica njegovih članov.

6.4. Podpisovanje

• Sprejeti zakon podpišejo:
1. predsednik Slovaške republike;
2. predsednik Narodnega sveta;
3. predsednik vlade.
• Ta korak v postopku je namenjen preverjanju vsebine, proceduralne pravilnosti in končne oblike sprejetega zakona. Ti najvišji ustavni uradniki s svojim podpisom odobrijo besedilo zakona.
• Predsednik ima pravico izvršiti tako imenovani odložilni veto in zavrniti podpis sprejetega zakona zaradi pomanjkljive vsebine. Skupaj s svojimi pripombami pošlje sprejeti zakon spet Narodnemu svetu, da bi ponovno razpravljal o njem. Vrnjeni zakon gre vnovič skozi drugo in tretje branje samo z vidika predsednikovih pripomb. Na tej točki Narodni svet lahko – čeprav mu ni treba – upošteva predsednikove pripombe. Narodni svet lahko razveljavi odložilni veto s ponovnim glasovanjem; v tem primeru je treba zakon razglasiti, čeprav ga predsedniku ni treba podpisati.

6.5. Razglasitev

• je zadnja faza v zakonodajnem procesu;
• zakonske določbe, ki se uporabljajo na ozemlju celotne države, se uradno objavijo v Zbierka zákonov (Uradni list) Slovaške republike; za to publikacijo je odgovorno slovaško Ministrstvo za pravosodje.

7. Kako začnejo veljati državni pravni instrumenti

Zakonske določbe, ki se uporabljajo na ozemlju celotne države, se uradno objavijo v Zbierka zákonov (Uradni list) Slovaške republike; za to publikacijo je odgovorno slovaško Ministrstvo za pravosodje. Normativni pravni instrumenti začnejo veljati ob objavi.

Na vrh strani

Glede na svojo omejeno ozemeljsko uporabo se krajevne zakonske določbe objavijo na uradni oglasni deski za določen čas, ki je običajno 15 dni.

8. Kako se na Slovaškem rešujejo navzkrižja med različnimi pravnimi viri

• Normativni instrument s podrejeno pravno močjo ne sme biti v nasprotju z normativnim instrumentom nadrejene pravne moči.
• Normativni instrument lahko razveljavi ali spremeni samo normativni instrument enakovredne ali nadrejene pravne moči.

Kadar obstaja navzkrižje med zakonskimi določbami enakovredne pravne moči, se v skladu s pravno prakso uporabi načelo, da novejša določba razveljavlja ali spreminja starejšo določbo, in načelo, da poseben predpis razveljavlja ali spreminja splošen predpis.

Ustavno sodišče Slovaške republike nadzoruje in odloča o skladnosti:

1. zakonov z ustavo in ustavnimi zakoni;
2. vladnih uredb, splošno zavezujočih zakonskih določb ministrstev in drugih centralnih državnih organov z ustavo, ustavnimi zakoni in drugimi predpisi;
3. splošno zavezujočih uredb lokalnih oblasti z ustavo in zakoni;
4. splošno zavezujočih zakonskih določb lokalnih organov državne uprave z ustavo, zakoni in drugimi splošno zavezujočimi zakonskimi določbami;
5. splošno zavezujočih zakonskih določb z mednarodnimi pogodbami, ki se razglasijo tako, kakor je določeno za razglasitev zakonov.

Kadar Ustavno sodišče odredi, da ni skladnosti med zakonskimi določbami, določbe ali njihovi ustrezni deli ali pravila, ki jih vsebujejo, prenehajo veljati. Če organi, ki so izdali določbe, slednjih ne uskladijo z ustreznimi nadrejenimi instrumenti v predpisanem času od datuma izdaje sklepa, določbe ali njihovi ustrezni deli ali pravila, ki jih vsebujejo, prenehajo veljati.

« Pravni red - Splošne informacije | Slovaška - Splošne informacije »

Na vrh strani

Zadnja sprememba: 29-08-2006