Evropska komisija > EPM > Pravni red > Malta

Zadnja sprememba: 06-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni red - Malta

 

KAZALO

Ustava Ustava
Primarna zakonodaja Primarna zakonodaja
Dopolnilna/sekundarna zakonodaja Dopolnilna/sekundarna zakonodaja
Evropska konvencija o človekovih pravicah Evropska konvencija o človekovih pravicah
Pravo Evropske skupnosti Pravo Evropske skupnosti
Angleško običajno pravo Angleško običajno pravo
Običaj Običaj

 

Pravni red na Malti je, razen prava Skupnosti, urejen zlasti z zakoni parlamenta (primarna zakonodaja), sekundarno ali dopolnilno zakonodajo, v nekaterih primerih pa se je mogoče sklicevati tudi na angleško običajno pravo in običaj. Vrstni red je enak navedenemu. Na Malti ne obstaja precedenčno pravo: sodišče razlaga pravo, vsebovano v različnih predpisih. Vseeno to ne pomeni, da sodni precedensi ne vplivajo na odločitev. Dejansko sodniki običajno ne odstopajo od ustaljenega načela, določenega s sodno prakso, razen če za to obstaja dobro utemeljen razlog. Prav tako običajno nižja sodišča upoštevajo načelo, ki ga je o pravnih vprašanjih določilo višje sodišče.

Ustava

Malta ima pisano ustavo. Vsebuje načeli varstva temeljnih človekovih pravic državljanov ter delitve izvršilne, sodne in zakonodajne oblasti. Na Malti, ki je liberalna parlamentarna demokratična država, potekajo redne volitve na podlagi splošne volilne pravice. Predsednik je vodja države, izvršilno oblast pa predstavljata predsednik vlade in vlada. Predstavniški dom ima 65 članov, ki so voljeni vsakih 5 let.

Ustava Malte je najvišji pravni akt države. Najvišji položaj ustave pomeni, da ne sme biti noben pravni akt v nasprotju z njo. Za presojo ustavnosti zakona parlamenta so pristojna sodišča. Zakon, za katerega sodišče presodi, da je protiustaven, je v obsegu ugotovljene protiustavnosti ničen in neveljaven.

Primarna zakonodaja

Primarna zakonodaja je običajno v obliki izglasovanih zakonov. Do zdaj obstaja 476 izglasovanih zakonov Malte. Glavni zakoni, in sicer civilni, gospodarski, kazenski in procesni zakon, so kodificirani.

Osnutek zakona postane zakon parlamenta v skladu s sistemom, ki se uporablja v Westministru, kar pomeni, da morata zakon potrditi predstavniški dom in predsednik Malte. Postopek v parlamentu poteka tako: osnutek zakona se predloži predstavniškemu domu, če je mogoče po posvetovanju z zainteresiranimi organi, običajno v obliki bele knjige. O načelih osnutka zakona poteka razprava v predstavniškem domu med drugo obravnavo. Predlagani osnutek zakona je podrobneje razčlenjen na stopnji odbora, med katero je mogoče predložiti tudi potrebne amandmaje k osnutku zakona. Osnutek zakona in amandmaje potem sprejme predstavniški dom pri tretji obravnavi.

Na vrh straniNa vrh strani

Če ni drugače določeno v osnutku zakona, začne zakon parlamenta veljati na dan razglasitve, tj. na datum, ko ga potrdi predsednik in ko je objavljen. Vseeno je lahko v zakonu določen dan, ko začne zakon veljati, tj. datum začetka veljavnosti. Zakon lahko začne veljati v celoti na določen datum ali pa posamezni členi začnejo veljati na različne datume, ki so določeni.

Zakoni parlamenta so sestavljeni v malteščini in angleščini, vendar ima, če sta besedili neskladni, razen če ni drugače določeno v zakonu, prednost besedilo v malteščini.

Dopolnilna/sekundarna zakonodaja

Parlament lahko pooblastila za sprejetje predpisov prenese na ministre ali podrejene zakonodajne organe. Mednje spadajo državni organi in drugi javni organi. Zato se lahko pripravi zakon parlamenta, v katerem so navedeni glavni vidiki teme, ki je predmet urejanja, in ki pooblašča ustreznega ministra, da uvede potrebne podrobnosti v obliki pravil, predpisov in odredb po pooblastilu nadrejenega zakona. Nasprotno pa nadrejeni zakon organe običajno pooblašča za sprejetje podzakonskih aktov, običajno v obliki odredb ali prepovedi.

Evropska konvencija o človekovih pravicah

Evropska konvencija o človekovih pravicah je bila v malteško pravo vključena z Zakonom XIV iz leta 1987 (Act XIV of 1987). Noben zakon na Malti ne sme biti v nasprotju s pravicami in svoboščinami iz Konvencije. Za presojo zakonitosti so pristojna sodišča.

Pravo Evropske skupnosti

Zakon V iz leta 2003 (Act V of 2003) (Zakon o Evropski uniji) med drugim predvideva pristop Malte k Evropski uniji. Od 1. maja 2004 so pristopna pogodba in vsi akti, ki jih sprejme Evropska unija, zavezujoči za Malto in so postali del domače zakonodaje. Domači zakon, ki je v nasprotju z obveznostmi Malte v skladu s Pogodbo, je neveljaven v obsegu svoje nezdružljivosti.

Angleško običajno pravo

Med pravne vire Malte spada tudi angleško običajno pravo. Uveljavljeno je s sodno prakso in nanj se je mogoče sklicevati, če obstaja praznina v javnem pravu Malte.

Običaj

Eden od pravnih virov je tudi običaj. Običaj pomeni pravilo, ki je zaradi večletnega obstoja postalo pravno veljavno. Na splošno ima naslednje značilnosti:

  • je nenapisano pravo, tj. ni urejeno z zakonodajo;
  • je določen, kar pomeni, da jasno opredeljuje načelo ali pravilo običaja;
  • njegova uporaba v posameznem primeru je nedvomna, kar pomeni, da lahko z gotovostjo izkazuje pravice, ki jih običaj predvideva; in
  • neprekinjeno se uporablja več let. Običaj, ki ima te značilnosti, lahko priznajo in uveljavljajo sodišča na Malti, če jim je zadeva predložena. Področje, na katerem se običaj lahko uporablja, je gospodarsko pravo.

Nadaljnje informacije

  • Sodstvo in institucionalne enote lokalne ravni države English

« Pravni red - Splošne informacije | Malta - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 06-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo