Evropska komisija > EPM > Pravni red > Latvija

Zadnja sprememba: 20-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni red - Latvija

 

KAZALO

1. Hierarhija pravnih virov 1.
2. Pravni instrumenti ali „pravni viri“, ki določajo status mednarodnega prava, prava Evropske unije, Ustave, zakonov in druge zakonodaje v pravnem sistemu 2.
3. Drugi pravni viri (splošna pravna načela, običajno pravo, sodna praksa) in njihov pomen 3.
3.1. Splošna pravna načela 3.1.
3.2. Običajno pravo 3.2.
3.3. Sodna praksa 3.3.
4. Organi, pristojni za sprejemanje zakonodaje, in njihovo področje pristojnosti 4.
5. Postopki za pripravo zakonodaje 5.
6. Pravila o začetku veljavnosti nacionalnih pravnih določb 6.
7. Predpisi o začetku veljavnosti pravil v nadnacionalnih instrumentih 7.
8. Reševanje možnega neskladja ali nasprotja med različnimi pravnimi določbami in pravnimi viri 8.

 

1. Hierarhija pravnih virov

Latvijska zakonodaja je urejena po naslednji hierarhiji:

  1. Ustava;
  2. zakoni, vladne uredbe z zakonsko močjo;
  3. vladne uredbe;
  4. obvezni predpisi lokalnih organov.

2. Pravni instrumenti ali „pravni viri“, ki določajo status mednarodnega prava, prava Evropske unije, Ustave, zakonov in druge zakonodaje v pravnem sistemu

Člen 15(3) Zakona o upravnih postopkih določa, da se mednarodna zakonodaja ne glede na vir uporablja v skladu s svojim položajem v hierarhiji po pravni moči zunanjih predpisov. Če se mednarodna pravna določba in latvijska pravna določba z enako pravno močjo razlikujeta, prevlada mednarodna pravna določba.

Enako kot pri drugi zakonodaji je tudi pravna moč mednarodnega sporazuma odvisna od institucije, ki podpiše ali potrdi sporazum, in s tem povezanega postopka. Zato ima mednarodni sporazum, ki ga ratificira Saeima (parlament), enako formalno pravno moč kot zakon, in mednarodni sporazum, ki ga potrdi kabinet ministrov, ima enako pravno moč kot vladna uredba.

Če pa mednarodni sporazum, ki ga potrdi Saeima, določa pravila, ki se razlikujejo od pravil latvijske zakonodaje, se v skladu s členom 13 Zakona o mednarodnih sporazumih Republike Latvije uporabljajo določbe mednarodnega sporazuma. Poleg tega člen 16(9) Zakona o ustavnem sodišču določa, da morajo mednarodni sporazumi biti v skladu z Ustavo, vendar imajo mednarodni sporazumi prednost pred drugo nacionalno zakonodajo, vključno z zakoni.

V skladu s členom 15(4) Zakona o upravnih postopkih se določbe zakonodaje Evropske unije (Skupnosti) uporabljajo v skladu s svojim statusom v hierarhiji po pravni moči zunanjih predpisov. Organi in sodišča morajo pri uporabi zakonodaje Evropske unije (Skupnosti) upoštevati pravo, ki ga določa Sodišče Evropskih skupnosti. Republika Latvija mora od pristopa k Evropski uniji neposredno ali posredno uporabljati uredbe in tudi druge pravne instrumente Evropske unije: ustanovne pogodbe EU, sporazume Skupnosti s tretjimi državami, direktive, odločbe institucij EU, priporočila, mnenja, instrumente sodelovanja iz drugega stebra (skupna zunanja in varnostna politika) in tretjega stebra (sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev), splošne pravne določbe držav članic in na koncu tudi pravna načela, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

3. Drugi pravni viri (splošna pravna načela, običajno pravo, sodna praksa) in njihov pomen

3.1. Splošna pravna načela

Uporaba splošnih pravnih načel kot pravnega vira je obravnavana v členu 5 latvijskega civilnega zakona in členu 11(3) Zakona o civilnih postopkih. Člen 15(5) Zakona o upravnih postopkih določa, da se splošna pravna načela uporabljajo, kadar zadevnega vprašanja ne urejajo zunanji predpisi in za razlago zakonodaje.

Poleg tega so v členu 4 Zakona o upravnih postopkih izpostavljena naslednja načela v upravnem postopku in njihov pomen:

  1. načelo upoštevanja pravic posameznikov;
  2. načelo enakosti;
  3. načelo pravne države;
  4. načelo razumne uporabe pravnih določb;
  5. načelo prepovedi samovoljnosti;
  6. načelo zaupanja v zakonitost dejanj;
  7. načelo pravne podlage;
  8. načelo demokratične strukture;
  9. načelo sorazmernosti;
  10. načelo prednosti prava.

Zakon o pristojnosti sodišč vključuje splošna pravna načela, kot so enakost posameznikov pred zakonom, imuniteta sodišč in sodnikov, enake pravice strank, domneva nedolžnosti itd.

3.2. Običajno pravo

V skladu s členom 2 Civilnega zakona običajno pravo ne more razveljaviti ali spremeniti zakonodajnih aktov ter se uporablja v primerih, določenih z zakonom. Prav tako se v skladu z Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu uporablja mednarodno običajno pravo.

3.3. Sodna praksa

Sodna praksa je pomemben vir prava, ki zagotavlja usklajeno uporabo zakonodaje in s tem pravno varnost. Sodna praksa je dodaten vir, ki se uporablja kot razlagalni instrument.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Organi, pristojni za sprejemanje zakonodaje, in njihovo področje pristojnosti

Člen 64 Ustave določa, da zakonodajna oblast pripada Saeimi in ljudstvu (z referendumom). V skladu s členom 81 Ustave lahko tudi kabinet ministrov sprejema uredbe z enako pravno močjo, kot jo imajo zakoni. Zato imata Saeima in ljudstvo primarno zakonodajno oblast, ki jo lahko preneseta na kabinet ministrov in lokalne organe. V skladu z Zakonom o strukturi kabineta ministrov lahko kabinet ministrov sprejema zakonodajo v obliki uredb, kadar mu zakon to izrecno dovoljuje in če zadevnega vprašanja ne ureja zakon. Obvezne predpise lokalnega organa sprejemajo lokalni organi v skladu z Zakonom o lokalnih organih. Poleg tega Ustava določa, da lahko Saeima prenese zakonodajno pristojnost na mednarodne institucije.

Zakonodajna pristojnost Saeime zajema celotno Latvijo, zakonodajna pristojnost lokalnih organov pa je omejena na posamezno ozemlje, ki spada pod zadevni lokalni organ.

5. Postopki za pripravo zakonodaje

Osnutke zakonov lahko Saeimi predložijo:

  • predsednik,
  • kabinet ministrov,
  • parlamentarni odbori,
  • najmanj pet poslancev,
  • ena desetina volivcev.
  1. Prva obravnava - prva obravnava osnutka zakona vključuje uradno obvestilo pristojnega odbora in razpravo o načelih osnutka zakona. Po razpravi Saeima odloči, ali se osnutek zakona sprejme na prvi obravnavi. Če zakon ni sprejet na prvi obravnavi, se šteje, da je zavrnjen, in se lahko ponovno predloži na isti seji le, če ga podpiše najmanj 51 poslancev ali če so predložene spremembe osnutka. Kadar Saeima na predlog pristojnega odbora ali desetih poslancev sprejme odločitev, da je osnutek zakona nujen, se izvedeta le dve obravnavi osnutka. Po dveh obravnavah se sprejmejo:
    • osnutki zakona, ki se štejejo za nujne;
    • predlog državnega proračuna in spremembe proračuna;
    • osnutki zakonov o potrditvi mednarodnih sporazumov.
  2. Druga obravnava - osnutke zakonov pripravi za drugo obravnavo pristojni odbor, ki sestavi poročilo o predloženih predlogih. Predloge sprememb osnutka zakona ali osnutka sklepa Saeime lahko predložijo:
    • predsednik,
    • odbor Saeime,
    • poslanska skupina ali politična skupina,
    • poslanec,
    • predsednik vlade, namestnik predsednika vlade, minister, državni minister,
    • parlamentarni sekretar na ministrstvu, ki je podrejen ministru,
    • pravna služba Saeime, kadar so predlogi povezani s tehničnimi vprašanji glede zakonodaje ali kodifikacije.

    Predlog se šteje za sprejetega, če zanj glasuje absolutna večina navzočih poslancev. Po proučitvi vseh predlogov se glasuje o celotnem osnutku zakona, vključno s sprejetimi predlogi. Če Saeima zavrne osnutek zakona na drugi obravnavi, se osnutek zakona vrne v pristojni odbor in se lahko ponovno predloži v drugo obravnavo. Kadar Saeima sprejme osnutek zakona, se osnutek zakona vrne v pristojni odbor, da ga pripravi za tretjo obravnavo.

    Na vrh straniNa vrh strani

  3. Tretja obravnava - med tretjo obravnavo osnutka zakona se obravnavajo le deli, v zvezi s katerimi so bili predloženi predlogi sprememb po drugi obravnavi, in se o njih glasuje. Po proučitvi vseh predlogov se izvede glasovanje o celotnem osnutku zakona, vključno s sprejetimi predlogi. Če Saeima zavrne osnutek zakona na tretji obravnavi, se osnutek zakona vrne v pristojni odbor in se lahko ponovno predloži v tretjo obravnavo.
  4. Drugi pregled zakona - kadar zahteva predsednik drugi pregled zakona v skladu s členom 71 Ustave, Saeima predloži utemeljene ugovore predsednika pristojnemu odboru. Pri pregledu zakona se uporabljajo pravila o tretji obravnavi osnutka zakona in proučijo se le ugovori in predlogi, ki jih predloži predsednik. Osnutek zakona se šteje za sprejetega in postane zakon, kadar se odvisno od primera opravita dve ali tri obravnave ter za sprejetje zakona glasuje absolutna večina navzočih poslancev. Zakone, ki jih sprejme Saeima, razglasi predsednik.

6. Pravila o začetku veljavnosti nacionalnih pravnih določb

  1. Zakoni - v skladu z Zakonom o razglasitvi, objavi, postopkih za začetek veljavnosti in veljavnostjo zakonov in drugih pravnih aktov, ki jih sprejmejo Saeima, predsednik in kabinet ministrov, začne zakon veljati štirinajsti dan po njegovi razglasitvi, razen če zadevni zakon določa drugače. Štirinajstdnevni rok, po katerem začne zakon veljati, začne teči dan po objavi.
  2. Vladne uredbe - v skladu z Zakonom o strukturi kabineta ministrov se navodila in priporočila kabineta ministrov objavijo po enakem postopku kot zakoni. Začnejo veljati dan po objavi, razen če je določen drug datum.
  3. Obvezni predpisi lokalnih organov - v skladu z Zakonom o lokalnih organih začnejo odredbe in navodila veljati dan po podpisu, razen če je za začetek veljavnosti določen drug datum. Odločbe lokalnega organa v zvezi s fizično ali pravno osebo začnejo veljati ob podpisu. Obvezni predpisi, ki jih izdajo mestni sveti, se objavijo v uradnem listu najpozneje dva tedna po sprejetju in začnejo veljati dan po objavi. Obvezni predpisi, ki jih izdajo regionalni sveti, okrožni sveti in občinski sveti, se objavijo na vidnem mestu v stavbi lokalnega sveta ali blizu nje najpozneje dva tedna po sprejetju in začnejo veljati dan po objavi na oglasni deski.

7. Predpisi o začetku veljavnosti pravil v nadnacionalnih instrumentih

Mednarodni sporazumi se potrdijo z zakoni, ki jih sprejme Saeima. Zakone, ki jih sprejme Saeima, razglasi predsednik. Vsi mednarodni sporazumi in njihovi prevodi v latvijski jezik so objavljeni v uradnem listu Latvijas Vēstnesis in uradnem listu kabineta ministrov Ziņotājs. Zakon začne veljati štirinajsti dan po razglasitvi, razen če je v zadevnem zakonu določeno drugače. Rok za začetek veljavnosti zakona začne teči od dneva po objavi.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Reševanje možnega neskladja ali nasprotja med različnimi pravnimi določbami in pravnimi viri

  1. Neskladje med zakonskimi določbami (načeli) se odpravi s ponovno razlago (in uskladitvijo) teh določb (načel) ali uporabo sistema določitve prednosti.
  2. Če se ugotovi nasprotje med različnimi zakonskimi določbami z različno pravno močjo, se uporablja zakonska določba z največjo pravno močjo.
  3. Če se ugotovi nasprotje med mednarodnimi zakonskimi določbami in nacionalnimi zakonskimi določbami, prevladajo mednarodne zakonske določbe.
  4. Če se ugotovi neskladje med splošno in posebno zakonodajo z enako pravno močjo, se uporablja splošna zakonodaja, če to ni omejeno s posebno zakonodajo.
  5. Če je starejša zakonska določba nezdružljiva s poznejšo zakonsko določbo, prevlada poznejša določba.
  6. Če je poznejša splošna zakonska določba nezdružljiva s starejšo posebno zakonsko določbo, prevlada starejša posebna zakonska določba.

V skladu z Zakonom o upravnih postopkih je treba pri odločanju, katera od zakonskih določb z enako pravno močjo prevlada, upoštevati objektivni pomen teh zakonskih določb v splošnem smislu in prednost je treba dati določbi, ki ureja vprašanje, pomembno za demokratično skupnost in državno ureditev.

Poleg tega mora organ, ki uporabi določen zakonski predpis, v primeru utemeljenega dvoma o skladnosti tega predpisa z drugimi zakonskimi predpisi z večjo pravno močjo uporabiti zadevne določbe ter hkrati o tem obvestiti višji organ in ministrstvo za pravosodje. Organi in sodišča ne smejo zavrniti odločanja o vprašanjih na podlagi dejstva, da zadevna vprašanja niso urejena z zakonodajnim aktom.

« Pravni red - Splošne informacije | Latvija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 20-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo