Evropska komisija > EPM > Pravni red > Madžarska

Zadnja sprememba: 28-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni red - Madžarska

 

KAZALO

I. Madžarski pravni viri I.
1. Ustava 1.
2. Zakoni parlamenta 2.
3. Uredbe 3.
4. Mednarodni sporazumi 4.
II. Drugi pravni viri v širšem smislu, ki ne veljajo kot predpisi II.
1. Drugi pravni instrumenti upravljanja 1.
2. Odločbe ustavnega sodišča 2.
3. Sodna praksa sodišč 3.
III. Začetek veljavnosti predpisov nadnacionalnih instrumentov III.
IV. Različni organi, ki lahko sprejemajo pravne predpise IV.
V. Postopek sprejemanja pravnih predpisov V.
VI. Začetek veljavnosti nacionalnih pravil VI.
VII. Načini za reševanje nasprotij med pravnimi viri VII.

 

I. Madžarski pravni viri

1. Ustava

Zakon XX o Ustavi iz leta 1949 je na vrhu hierarhije zakonodaje na Madžarskem. Vsa druga zakonodaja mora biti skladna z njim. Ustavo sprejme državni zbor, za njeno spremembo pa je potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev [člen 24(3) Ustave].

Madžarska ustava ima petnajst poglavij. Poglavje I, ki vsebuje splošne določbe, določa državno ureditev, prenos nekaterih pristojnosti na Evropsko unijo in več temeljnih načel, kot so pravna država, prepoved ohranitve oblasti s silo, svobodno ustanavljanje in delovanje strank, zavračanje vojne, sodelovanje pri vzpostavitvi evropske enotnosti, priznanje temeljnih pravic in dejstvo, da zakonodaja lahko vsebuje pravila o temeljnih pravicah in obveznostih, vendar ne sme omejevati bistvene vsebine temeljnih pravic.

Poglavja od II do XI vsebujejo najbolj temeljna pravila v zvezi z visokimi predstavniki in najpomembnejšimi ustanovami v državi ter določajo pravni status in naloge državnega zbora, predsednika republike, ustavnega sodišča, parlamentarnega komisarja za človekove pravice, parlamentarnega komisarja za pravice nacionalnih in etničnih manjšin, državnega urada za revizijo, madžarske nacionalne banke, vlade, oboroženih sil in policije, lokalne vlade, sodstva in tožilstva.

Poglavje XII vsebuje deklaracijo o temeljnih pravicah in obveznostih, poglavje XIII določa načela, ki urejajo volitve, poglavje XIV obravnava glavno mesto in simbole Madžarske, poglavje XV pa vsebuje končne določbe.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Zakoni parlamenta

Na Madžarskem zakone sprejema državni zbor. Ustava določa temeljne pravice in obveznosti, ki jih je treba urediti z zakoni. Z zakonom XI o zakonodaji iz leta 1987 so bila na izključno področje uporabe zakonodaje vključena nova področja. Državni zbor sprejema nekatere zakone z navadno večino glasov, tj. več kot polovica glasov navzočih poslancev, druge pa z dvotretjinsko večino (kvalificirana večina). Poleg zakona o sprejetju Ustave je dvotretjinska večina glasov vseh poslancev potrebna tudi za zakon o ratifikaciji in razglasitvi mednarodne pogodbe o pristopu k EU in zakon o državnih simbolih. Zakone, za katere je potrebna dvotretjinska večina, določa Ustava.

Pred sprejetjem zakona XXXI o spremembi Ustave iz leta 1989 je lahko predsedniški svet Madžarske izdajal uredbe z zakonsko močjo. S stališča zakonodajne hierarhije se šteje, da spadajo veljavne uredbe z zakonsko močjo na isto raven kot zakoni.

3. Uredbe

Zakon o zakonodaji priznava vladne uredbe, ministrske uredbe in uredbe lokalne vlade.

Pristojnost vlade za sprejemanje uredb je lahko primarna ali temelji na zakonskih pooblastilih. Primarno pristojnost določa člen 35(2) Ustave, ki določa, da vlada sprejema uredbe na svojem področju pristojnosti. To ne omejuje državnega zbora, da prevzame pristojnost za katero koli ureditveno področje.

V skladu z Zakonom o zakonodaji lahko vlada v skladu s posebnim zakonskim pooblastilom sprejema uredbe za izvajanje zakonov. V skladu s členom 15(1) Zakona o zakonodaji mora pooblastilo za sprejemanje izvedbenih predpisov določiti nosilca, predmet in obseg pooblastila. Nosilec ne sme dajati dodatnega zakonskega pooblastila drugi stranki.

Na vrh straniNa vrh strani

Ministrske uredbe so posebna vrsta uredb. V hierarhiji zakonodaje so pod ravnjo vladnih uredb. V skladu z Zakonom o zakonodaji lahko ministri izdajajo uredbe na svojem področju pristojnosti in na podlagi pooblastil v skladu z zakoni parlamenta ali vladnimi uredbami. Torej morata biti za sprejetje ministrske uredbe izpolnjena dva pogoja.

V skladu s posebnim zakonom lahko predsednik madžarske nacionalne banke z uredbamis centralne banke prejema določbe, ki so zavezujoče za finančne ustanove, pravne osebe, ki niso finančne ustanove, ampak izvajajo dodatne finančne storitve, ponudnike investicijskih storitev in klirinške hiše.

Uredbe lokalne vlade so tretja vrsta uredb. Člen 44/A(2) Ustave določa, da lahko lokalni predstavniški organi sprejemajo uredbe na svojem področju pristojnosti, vendar te uredbe ne smejo biti v nasprotju s predpisi na višji ravni. Predstavniški organ lokalne vlade lahko v skladu s členom 16(1) zakona LXV o lokalni vladi iz leta 1990 na svojem področju pristojnosti sprejema uredbe lokalne vlade, s katerimi se urejajo lokalne javne zadeve, ki niso urejene s predpisi na višji ravni, in jih izvaja na podlagi svojega zakonskega pooblastila.

4. Mednarodni sporazumi
Madžarska/vlada Madžarske lahko sklepa sporazume z drugimi državami/vladami drugih držav. Na Madžarskem razmerje med mednarodnimi sporazumi in domačo zakonodajo temelji na dvojnem sistemu, tj. mednarodni sporazumi postanejo del domače zakonodaje z njihovo razglasitvijo s pravnimi predpisi.

II. Drugi pravni viri v širšem smislu, ki ne veljajo kot predpisi

1. Drugi pravni instrumenti upravljanja

Madžarski pravni sistem vključuje druge pravne instrumente upravljanja, ki niso pravni predpisi, ampak notranji predpisi in so zavezujoči (razen nezavezujočih pravnih smernic) le za organe, za katere je pristojen izdajatelj. V skladu z Zakonom o zakonodaji ti instrumenti upravljanja vključujejo odločbe, odredbe centralne banke, statistična sporočila in pravne smernice.

Na vrh straniNa vrh strani

Odločbe lahko sprejemajo državni zbor, vlada, odbori vlade, lokalna vlada in organi lokalne vlade ter z njimi določajo svoje delovanje in naloge organov, za katere so pristojni, ter sprejemajo načrte v zvezi s svojim področjem pristojnosti.

Ministri in vodje pristojnih nacionalnih organov lahko znotraj svoje pristojnosti v skladu s pravnimi predpisi sprejemajo navodila o ureditvi dejavnosti organov, za katere so neposredno pristojni.

Statistična sporočila izdaja predsednik osrednjega statističnega urada in vsebujejo zavezujoče določbe o izključno statističnih izrazih, metodah, razvrstitvah, seznamih in številkah.

Pravne smernice vključujejo direktive, ki jih izdajata državni zbor in vlada in določajo splošne cilje in programe ter stališča o pomembnih državnih in javnih zadevah. Državni zbor in vlada lahko razlagata pravne predpise v načelnih stališčih. Ministri in pristojni vodje nacionalnih organov lahko sprejemajo direktive in obvestila. Direktive vsebujejo priporočila o najpomembnejših načinih in sredstvih za izvajanje pravnih predpisov. Z obvestili se sporočajo dejstva in podatki, ki so pomembni za delovanje organov, pristojnih za izvajanje pravnih predpisov.

2. Odločbe ustavnega sodišča

Odločbe ustavnega sodišča imajo pomembno vlogo v zakonodajnem sistemu. Ustavno sodišče preverja ustavnost predpisov in z odločbami razveljavi predpise (določbe), ki so v nasprotju z Ustavo. Ustavno sodišče natančno utemelji svoje odločitve in v podobnih zadevah odloča v skladu z že uporabljenimi načeli. Zoper odločbo ustavnega sodišča se ni mogoče pritožiti in je zavezujoča za vse. Najpomembnejše naloge ustavnega sodišča so varovanje Ustave ter ohranjanje ustavne demokracije in stabilnosti pravne države. Zato ima ustavno sodišče visoko stopnjo neodvisnosti in pristojnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

3. Sodna praksa sodišč

Vrhovno sodišče pri izpolnjevanju svoje obveznosti zagotavljanja enotne uporabe zakonov in zagotavljanja pravnih smernic za nižja sodišča sprejema odločitve za enotno uporabo zakonov in načelne odločitve. Postopek zagotavljanja enotnosti se lahko začne, če je treba zaradi razvoja in enotnosti sodne prakse sprejeti odločitve za enotno uporabo zakonov v načelni zadevi in če namerava zbornica vrhovnega sodišča odstopiti od odločitve, ki jo sprejme druga zbornica vrhovnega sodišča. Odločitev za enotno uporabo zakonov je za sodišča zavezujoča. Načelne odločitve, izbrane iz prakse zbornic vrhovnega sodišča, se prav tako uporabljajo za zagotavljanje enotnega izrekanja kazni; poleg odločitev za enotno uporabo zakonov se tudi načelne odločitve objavijo v uradni zbirki vrhovnega sodišča (Legfelsőbb Bíróság Hivatalos Gyűjteménye).

III. Začetek veljavnosti predpisov nadnacionalnih instrumentov

Zakon L iz leta 2005 (Zakon o mednarodnem pravu) ureja postopek v zvezi z mednarodnimi sporazumi ter razglasitvijo in začetkom veljavnosti takšnih sporazumov. Člen 9 Zakona o mednarodnem pravu določa, da je treba mednarodni sporazum, priznanje veljavnosti katerega odobri državni zbor v skladu s členom 7(3), ker je ključen za zunanje odnose Madžarske, razglasiti z zakonom, sicer pa z vladno uredbo. Odobritev za priznanje veljavnosti zavezujočega mednarodnega sporazuma je vsebovana v pravnem aktu o razglasitvi. V zakonu, s katerim se razglasi mednarodni sporazum, mora biti datum začetka veljavnosti določb iz besedila sporazuma ter pridržkov, ugovorov in izjav enak kot datum začetka veljavnosti sporazuma na Madžarskem. Če začetek veljavnosti ob razglasitvi sporazuma še ni znan, mora biti v pogojih za začetek veljavnosti sporazuma navedeno, da datum začetka veljavnosti določi minister za zunanje zadeve z odločbo, ki se objavi v Uradnem listu Madžarske (Magyar Közlöny).

Na vrh straniNa vrh strani

Ustava Madžarske določa še en način prenosa nadnacionalnih pravnih aktov v notranji pravni sistem. V skladu s členom 7(1) Ustave madžarski pravni sistem sprejema splošno priznana načela mednarodnega prava in usklajuje domače pravo z obveznostmi, prevzetimi na podlagi mednarodnega prava. V skladu s členom 8(1) Ustave Madžarska priznava nedotakljive in neodtujljive temeljne človekove pravice; spoštovanje in varstvo teh pravic je glavna obveznost države.

Pravo Evropske skupnosti se v madžarski pravni sistem prenese s področnimi pravnimi predpisi na ravni, določeni z Ustavo in Zakonom o Ustavi.

IV. Različni organi, ki lahko sprejemajo pravne predpise

Na Madžarskem lahko pravne predpise sprejemajo državni zbor, vlada, člani vlade, predsednik madžarske nacionalne banke in lokalna vlada.

Državni zbor kot najvišji organ državne oblasti in demokratični predstavniški organ na Madžarskem sprejme Ustavo Madžarske in lahko sprejema zakone.

Vlada je glavni organ izvršilne oblasti. Poleg tega je tudi glavni organ javne uprave ter nadzira in usklajuje dejavnost organov javne uprave. Njeni člani so predsednik vlade in ministri. Vlada lahko sprejema uredbe na svojem področju pristojnosti v skladu z Ustavo in na podlagi zakonskega pooblastila. Vladne uredbe ne smejo biti v nasprotju z zakoni parlamenta.

Člani vlade so predsednik vlade in ministri. Predsednik vlade vodi seje vlade ter nadzira izvajanje vladnih uredb in odločb. Ministri vodijo sektorje znotraj svoje pristojnosti v skladu s pravnimi predpisi in odločbami vlade ter usmerjajo dejavnosti organov, za katere so pristojni. Ministri lahko v skladu z zakoni parlamenta ali uredbami vlade sprejemajo uredbe na svojem področju pristojnosti. Ministrske uredbe ne smejo biti v nasprotju z zakoni parlamenta in vladnimi uredbami.

Na vrh straniNa vrh strani

Lokalna vlada je lokalni javni organ, ki se izvoli in upravlja demokratično. Neodvisno ureja in upravlja lokalne javne zadeve na svojem področju pristojnosti v interesu lokalnih prebivalcev in v okviru, določenem z zakonom. Lokalna vlada lahko, kadar je to dovoljeno z zakonom, sprejema uredbe, s katerimi ureja svoje zadeve. Takšne uredbe ne smejo biti v nasprotju s pravnimi predpisi na višji ravni. Lokalna vlada lahko sprejema uredbe, s katerimi ureja javne zadeve, ki jih ne urejajo pravni predpisi na višji ravni.

Predsednik madžarske nacionalne banke lahko na področju, določenem s posebnim zakonom, z uredbami centralne banke sprejme določbe, ki so zavezujoče za finančne ustanove, pravne osebe, ki niso finančne ustanove, ampak izvajajo dodatne finančne storitve, ponudnike investicijskih storitev in klirinške hiše. Uredbe centralne banke ne smejo biti v nasprotju z zakonom.

V. Postopek sprejemanja pravnih predpisov

Zakonodaja se sprejme, kadar je to potrebno zaradi socialnih ali gospodarskih procesov, ureditve pravic in obveznosti državljanov in kadar je treba pravo Evropske skupnosti prenesti v madžarsko pravo. Pred sprejetjem pravnega predpisa se prouči področje, ki ga je treba urediti. Osnutek zakonodaje vedno pripravi minister, imenovan ali pristojen za področje, ki ga je treba urediti. Glede na raven zakonodaje pristojno ministrstvo pošlje pripravljen osnutek v upravno posvetovanje drugim ministrstvom, predstavniškim organizacijam in drugim organom, ki jih zadeva zakonodaja. Hkrati mora v skladu s členom 9 zakona XC o svobodi elektronskega obveščanja iz leta 2005 organ, ki je besedilo pripravil, to besedilo objaviti (razen izjem iz tega zakona) na svoji domači strani, kjer lahko javnost predloži svoje pripombe ali predloge. Organ, ki predloži osnutek, ta osnutek pregleda na podlagi izvedenskih mnenj, ki jih prejme med posvetovanjem, in pripomb javnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Po postopku upravnega posvetovanja se o osnutku zakonodaje, ki ga je treba predložiti vladi, razpravlja na seji upravnih državnih sekretarjev, ki se odločijo, ali je osnutek pripravljen za predložitev ali ne. Seja upravnih državnih sekretarjev je zadnja priložnost za tehnično razpravo o osnutku in obravnavo tehničnih/idejnih vprašanj, o katerih ni bil dosežen dogovor med upravnim posvetovanjem.

Dokument, ki se obravnava na seji državnih sekretarjev in za katerega se ugotovi, da je primeren za predložitev, se predloži vladi. Na seji vlade se večina predlogov sprejme brez razprave, predloge, ki so pomembni ali politično sporni, pa pred sprejetjem (ali zavrnitvijo) obravnava vlada.

Pri predlogih zakonov je naslednji korak zakonodajnega procesa predložitev predloga zakona državnemu zboru. Predlog zakona nato obravnavajo ustrezni parlamentarni odbori in državni zbor na plenarni seji. Parlamentarni odbori in poslanci lahko predložijo spremembe predloga zakona. Državni zbor glasuje o posameznih predlogih sprememb in nato še o celotnem predlogu zakona.

Zakone je treba objaviti v Uradnem listu Madžarske, Magyar Közlöny, javnosti pa mora biti na voljo tudi elektronska različica. Izjemoma se priloga k ministrski uredbi – če ne zadeva neposredno državljanov – lahko objavi tudi v ministrskem uradnem listu. Uredba lokalne vlade mora biti objavljena v uradnem listu lokalne vlade na običajen način, ki je določen z operativnim in organizacijskim predpisom lokalne vlade.

VI. Začetek veljavnosti nacionalnih pravil

Zakonodaja velja za fizične in pravne osebe na Madžarskem in za državljane Madžarske, ki prebivajo v tujini. Uredbe, ki jih sprejme lokalna vlada, veljajo na območju pristojnosti lokalne vlade.

Na vrh straniNa vrh strani

Zakon o zakonodaji prepoveduje veljavnost za nazaj, pri čemer navaja, da pravni predpis ne more določati obveznosti ali razglasiti, da je neko dejanje nezakonito, za obdobje pred razglasitvijo tega predpisa.

Pri določitvi datuma za začetek veljavnosti zakonodaje mora vedno ostati dovolj časa za pripravo na njeno uporabo.

Zakonodaja in njeni izvedbeni predpisi morajo začeti veljati na isti datum. Pravni predpis preneha veljati, če je sprejet drug pravni predpis, s katerim se razveljavi, ali če se izteče rok, določen v pravnem predpisu.

VII. Načini za reševanje nasprotij med pravnimi viri

Predpisi ne smejo določati pravil, ki niso v skladu z določbami druge zakonodaje na isti ali višji ravni. Če se pojavi nasprotje, pravni sistem določa ustrezne načine za njegovo odpravo.

Običajno se nasprotje odkrije med pripravo zadevne zakonodaje; v takih primerih ga je mogoče odpraviti pred sprejetjem predpisa. Včasih pa se nasprotje med različnimi pravnimi pravili odkrije šele med izvajanjem. V takih primerih mora sodstvo poskušati odpraviti nasprotje s splošnimi pravnimi načeli. Eno takšno načelo je, da prevlada predpis na višji ravni, če je ta v nasprotju s predpisom na nižji ravni. Drugo načelo je, da imajo posebni predpisi prednost pred splošnimi in da imajo novejši pravni predpisi prednost pred starejšimi.

Pri pravnih predpisih na isti ravni se nasprotja, ki ne pomenijo kršitve Ustave, običajno rešijo z razlago predpisa s strani sodstva. Na podlagi navedenih pravnih načel se sodstvo odloči, kateri od spornih predpisov mora prevladati. V skladu s prakso ustavnega sodišča gre pri predpisu, ki je v nasprotju z drugim predpisom in krši ustavno določbo, za protiustavnost, pri čemer ustavno sodišče razveljavi protiustavno določbo.

Kolizija med pravnimi predpisi se lahko ugotovi pred dejanskimi težavami z izvajanjem. V teh primerih zakonodajalec odpravi nasprotje s spremembo predpisa.

V primeru zakonov lahko predsednik republike, če meni, da neka določba predpisa, ki ga je državni zbor že sprejel, vendar še ni bil razglašen, krši Ustavo, zahteva, da ustavno sodišče prouči zakon (ustavni veto). Če sodišče odloči, da predpis krši Ustavo, mora državni zbor sprejeti ukrepe za odpravo protiustavnosti.

« Pravni red - Splošne informacije | Madžarska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 28-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo