Evropska komisija > EPM > Pravni red > Finska

Zadnja sprememba: 09-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni red - Finska

 

KAZALO

1. Pravni viri 1.
1.1. Nacionalni pravni viri 1.1.
1.2. Mednarodni pravni viri in pravo Evropske unije 1.2.
2. Hierarhija pravnih virov 2.
3. Izvajanje mednarodnih obveznosti na Finskem 3.
4. Pooblastilo za sprejemanje pravnih predpisov 4.
5. Uzakonitev in začetek veljavnosti pravnih predpisov 5.
6. Reševanje navzkrižij pravnih predpisov na Finskem 6.
7. Nadaljnje informacije in povezave 7.

 

1. Pravni viri

Izraz „pravni viri“ pomeni vire, v katerih je treba poiskati pravne predpise. Nekateri pravni viri so nacionalni, drugi pa so mednarodni. Nekateri viri so pisani, drugi pa ne. Povzetek vseh pravnih virov je naveden spodaj.

1.1. Nacionalni pravni viri

Najpomembnejši nacionalni pravni viri so pisani zakoni. Izraz „zakoni“ je treba v zvezi s tem razumeti na splošno kot ustavo, navadne akte (ki so poznani tudi kot akti parlamenta), odloke, ki jih izdajo predsednik republike, svet ministrov ali ministri, in pravne predpise, ki jih izdajo organi na nižji stopnji. Pravni predpisi, ki jih izdajo organi na nižji stopnji, in odloki se lahko izdajo le, če to predvideva ustava ali navaden akt, ki običajno določa državni organ ali organ, pooblaščen za njihovo izdajanje.

Kadar ni nobenega pisanega zakona, določa člen 11 poglavja 1 sodnega zakonika, da so pravni viri običaji. Pogoj, da so običaji zavezujoči, je, da ne smejo biti nepravični. Pravilo običajev sega daleč nazaj in njegov sedanji pomen je nekoliko nedoločen. „Običaji“ danes večinoma pomenijo nekatere uveljavljene prakse, ki se na primer pojavljajo pri gospodarskih dejavnostih. Ker so uredbe v pisanih zakonih zdaj sorazmerno izčrpne, so običaji danes sorazmerno redko pomemben pravni vir. Vendar ima na nekaterih področjih, kot je pogodbeno pravo, običajno pravo tudi danes sorazmerno močen položaj.

Pripravljalno zakonodajno delo in sodne odločbe so tudi pravni viri. Pripravljalno zakonodajno delo zagotavlja informacije o namenu zakonodajalca, in zato se ti dokumenti uporabljajo pri razlagi zakonodaje. Od različnih odločb sodišč so najpomembnejši pravni viri odločbe najvišjih sodišč, in sicer vrhovnega sodišča ter vrhovnega upravnega sodišča. Odločbe teh dveh sodišč se imenujejo precedensi. Čeprav precedensi niso pravno zavezujoči, so v praksi zelo pomembni. Odločbe drugih sodišč so lahko tudi pomembni pravni viri. V resnici ima v okoliščinah, ko je odločba sodišča na nižji stopnji pravnomočna, praksa sodišč na nižji stopnji dejansko velik praktični pomen.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodna praksa, splošna pravna načela in dejanski argumenti so tudi nacionalni pravni viri. Posebna naloga sodne prakse je raziskovanje vsebine pravnega sistema – razlaga in razporejanje pravnih predpisov – in zato je prav tako pomembna kot pravni vir. Splošna pravna načela in dejanski argumenti so lahko tudi pomembni pravni viri. Kot bo prikazano spodaj, je položaj teh virov v hierarhiji pravnih virov slabši kot položaj drugih virov, omenjenih zgoraj.

1.2. Mednarodni pravni viri in pravo Evropske unije

Mednarodni sporazumi in druge mednarodne obveznosti, ki zavezujejo Finsko, so zavezujoči pravni viri na Finskem. Praksa mednarodnih organov, ki uporabljajo take sporazume, je tudi pomemben pravni vir. Eden od primerov pravnega vira te kategorije je Konvencija Sveta Evrope o človekovih pravicah in praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je pomembna za razlago Konvencije.

Kot članico Evropske unije Finsko seveda zavezuje pravo Unije. Uredbe in direktive so del najpomembnejše zakonodaje Evropskih skupnosti. Uredbe so neposredno uporabne v vseh državah članicah, medtem ko se morajo direktive šele uveljaviti v državah članicah. Predhodno delo za uveljavitev zakonodaje je zato lahko pomembno tudi za način razlage prava Skupnosti, čeprav je njegov pomen jasno veliko manjši kot v primeru pripravljalnega dela za nacionalno zakonodajo. Drugi ureditveni instrumenti EU so tudi zavezujoči za Finsko v enaki meri, kot so zavezujoči za druge države članice. Sodne odločbe Sodišča Evropskih skupnosti so tudi pomemben pravni vir, ker so del prava Unije.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Hierarhija pravnih virov

Finski pravni viri se običajno delijo na močno zavezujoče, šibko zavezujoče in sprejemljive vire. Akti in običaji so močno zavezujoči viri. Zato imajo najvišji položaj v hierarhiji. Uradna dolžnost organov kazenskega pregona je, da jih uporabljajo; njihova neuporaba se obravnava kot poklicna malomarnost. Hierarhija nacionalne zakonodaje je naslednja:

  1. ustava,
  2. navadni akti (akti parlamenta),
  3. odloki, ki jih izdajo predsednik vlade, Svet ministrov in ministrstva ter
  4. pravni predpisi, ki jih izdajo organi na nižjih stopnjah.

Šibko zavezujoči pravni viri, in sicer tisti eno stopnjo nižje v hierarhiji, vključujejo pripravljalno zakonodajno delo in odločbe sodišč. Neupoštevanje teh virov ne povzroči kaznovanja izvršnega organa zaradi poklicne malomarnosti, vendar se verjetnost, da se odločba na višjem sodišču spremeni, poveča. Kategorija sprejemljivih pravnih virov vključuje sodno prakso, splošna pravna načela in dejanske argumente. Sprejemljivi pravni viri niso zavezujoči, vendar se lahko uporabljajo in lahko okrepijo argument ter tako okrepijo podlago, na kateri temelji odločba.

Mednarodni sporazumi so na enaki hierarhični stopnji kot instrumenti, ki se uporabljajo za njihovo izvajanje na Finskem. Zato so, če se mednarodni sporazum začne izvajati z aktom, na Finskem določbe tega sporazuma na enaki hierarhični stopnji kot določbe akta. Če pa se mednarodna obveznost začne izvajati v skladu z odlokom, so njene določbe na enaki hierarhični stopnji kot določbe odloka. Podzakonski predpisi so zato podobni nacionalnim določbam na enaki hierarhični stopnji.

Na vrh straniNa vrh strani

V skladu z doktrino o nadvladi prava Evropske unije ima pravo Unije prednost pred nacionalnim pravom. Zato ima, kjer so nacionalne določbe in zavezujoče določbe nezdružljive, prednost zagotavljanje prava Unije, celo nad nacionalno ustavo.

3. Izvajanje mednarodnih obveznosti na Finskem

Finska je ena od držav z dvojnim sistemom, v katerih mednarodni sporazumi ne postanejo neposredno zavezujoči, dokler se ne začnejo izvajati izrecno doma. Ustava navaja, da se morajo mednarodne obveznosti, ki spadajo na področje uporabe zakonodaje, začeti izvajati z odlokom. Druge določbe se morajo začeti izvajati z uredbo. Mednarodne obveznosti začnejo veljati doma v roku, določenem za podzakonske predpise. Mednarodni sporazumi, ki so zavezujoči na Finskem, in določbe o njihovem izvajanju se objavijo v posebni seriji pogodb zbirke zakonov na Finskem.

4. Pooblastilo za sprejemanje pravnih predpisov

V skladu z Ustavo ima zakonodajno oblast na Finskem parlament. Parlament sprejme vse navadne akte in določi spremembe Ustave. Akti ali osnovni zakoni, ki jih sprejme parlament, lahko pooblastijo nekatere druge organe za izdajanje pravnih predpisov o danih zadevah. Na podlagi takega pooblastila lahko predsednik republike, vlada in ministrstvo izdajo odloke. Če ni nobenih določb, ki opredeljujejo, kdo mora izdati odlok, ga mora izdati vlada. Organ na nižji stopnji je lahko tudi v nekaterih okoliščinah pooblaščen z aktom, da določi pravne predpise o danih zadevah, kjer obstajajo posebni razlogi, povezani z vsebino zadevnih predpisov, in kjer materialni pomen teh pravil ne zahteva, da morajo biti določeni z aktom ali odlokom. Obseg takega pooblastila mora biti tudi jasno določen. Noben organ, razen tistih, ki so omenjeni zgoraj, ni pooblaščen za izdajanje splošno zavezujočih pravnih predpisov.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Uzakonitev in začetek veljavnosti pravnih predpisov

Sprejetje zakonodaje v obliki akta poteka v parlamentu na predlog vlade ali na pobudo poslanca. Predlogi vlade se pripravijo v ministrstvih in o njih pozneje razpravljajo na plenarnem zasedanju vlade. Po tem se sprejme odločitev o predložitvi predloga vlade parlamentu na zasedanju predsednikov.

V parlamentu je predlog najprej predmet predhodne razprave, potem pa se predloži v obravnavo parlamentarnemu odboru. Odbor zasliši strokovnjake in pripravi osnutek poročila o predlogu vlade. Zadeva se potem napoti na plenarno zasedanje parlamenta, kjer se poročilo parlamentarnega odbora uporabi kot podlaga za razpravo o zadevi. Odločitev o sprejetju zakonskih osnutkov se sprejme na plenarnem zasedanju parlamenta na dveh obravnavah. Parlament lahko sprejme zakonski osnutek brez sprememb, lahko ga spremeni ali zavrne. Končno pristojnost odločanja o usodi zakonskega osnutka ima zato parlament. Navadni zakonski osnutki se v parlamentu sprejmejo z navadno večino, za spremembe Ustave pa je zahtevana predpisana večina. Ko parlament sprejme zakonodajni osnutek, se predloži v odobritev predsedniku republike. Akt začne veljati v času, določenem v določbi o začetku veljavnosti, vendar ne začne veljati, dokler ni objavljen v zbirki zakonov Finske.

Odloki, ki jih izdajo predsednik republike, vlada ali ministrstvo, se pripravijo na ministrstvu, ki obravnava zadevno področje. Pri odlokih predsednika se predsednik republike odloči, da izda odlok na predloge, ki jih predloži vlada. Izdaja odlokov vlade se določi na plenarnih zasedanjih vlade, izdajo odlokov ministrstva pa določi zadevno ministrstvo. Vsi odloki so objavljeni v zbirki zakonov Finske. Odlok začne veljati takrat, ko je to določeno v odloku samem, vendar v nobenem primeru ne začne veljati, dokler ni objavljen v zbirki zakonov.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravne predpise, ki jih določijo organi na nižji stopnji in ki se v praksi običajno imenujejo odločbe ali pravila in uredbe, pripravi zadevni organ, ki odloča tudi o njihovem sprejetju. Uredbe, ki jih prejmejo organi na nižji stopnji, začnejo veljati takrat, ko je to v njih določeno, ter so objavljene v Zbirki predpisov in uredb zadevnega organa.

6. Reševanje navzkrižij pravnih predpisov na Finskem

Organi, ki uporabljajo zakone, običajno uporabijo naslednja tri splošna pravila za reševanje sporov o navzkrižju zakonov:

  1. nad določbo na nižji stopnji hierarhije norm ima prednost določba na višji stopnji,
  2. lex specialis derogat legi generali (posebna pravila imajo prednost pred splošnimi pravili) in
  3. lex posteriori derogat legi priori (novejša pravila imajo prednost pred starejšimi).

Ustavnost zakonodaje se na Finskem spremlja večinoma z naprednim sistemom spremljanja. Zato na Finskem ni ločenega ustavnega sodišča. Naloga Odbora za ustavno pravo je izdaja mnenj o ustavnosti zakonodajnih osnutkov in drugih zadev, ki se mu predložijo v preučitev, in o združljivosti z mednarodnimi sporazumi o človekovih pravicah. Zato je osnovno načelo, da mora biti zakonodaja, ki jo pripravi parlament, v skladu z Ustavo in mednarodnimi sporazumi o človekovih pravicah.

Kjer še vedno obstaja nasprotje med Ustavo in drugimi določbami, se to poskuša rešiti z razlago. Tako se poskuša razložiti zakonodajo in druge določbe, da se reši nasprotje z Ustavo. Kadar gre za mednarodne obveznosti o človekovih pravicah, Odbor za ustavno pravo zagovarja načelo, v skladu s katerim je treba, če so drugačne razlage lahko upravičene, sprejeti možnost, ki podpira izvajanje določb o človekovih pravicah, z drugimi besedami, možnost, ki je boljša za človekove pravice.

Na vrh straniNa vrh strani

Če se z razlago ne more rešiti nasprotja, Ustava predvideva tudi več načinov za presojo ustavnosti. Člen 106 Ustave navaja, da mora sodišče, če bi bila uporaba določb iz akta v zadevi pred sodiščem jasno v nasprotju z določbo iz Ustave, dati prednost določbi iz Ustave. Člen 107 Ustave določa, da če je določba v odloku ali drugem pravnem viru na nižji hierarhični stopnji od akta v nasprotju z Ustavo ali aktom, je ne more uporabljati sodišče ali kateri koli drug organ.

7. Nadaljnje informacije in povezave

Nadaljnje informacije o zakonodajnem postopku so na voljo na spletni strani Ministrstva za pravosodje (Zakon in družba English - suomi - svenska – Ministrstvo za pravosodje). Vsi akti in odloki, ki veljajo na Finskem, so na voljo v spletni bazi podatkov nacionalne zakonodaje, prav tako pa so na voljo tudi pravni predpisi, ki jih določijo organi na nižji stopnji; naslov baze podatkov je (FINLEX English - suomi - svenska). Baza podatkov vključuje tudi predloge vlade od leta 1992 in sodno prakso vrhovnega sodišča. Informacije o predlogih vlade in prvi dokumenti na parlamentarnih obravnavah zakonodajnih osnutkov so na voljo tudi na spletni strani parlamenta (finski parlament English - français - suomi - svenska).

« Pravni red - Splošne informacije | Finska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 09-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo