Evropska komisija > EPM > Pravni red > Estonija

Zadnja sprememba: 04-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni red - Estonija

Pravni red Estonije temelji na zakonskem pravu. Državna oblast se izvaja le v skladu z Ustavo in zakoni, ki so v skladu z Ustavo. Neločljiv del pravnega sistema Estonije so splošno priznana načela in pravila mednarodnega prava. Zakonodajno oblast ima riigikogu (parlament).

Pravni viri so zakoni, uredbe in pravilniki Estonije ter mednarodne pogodbe. Odločbe sodišč ne ustanavljajo pravic in odločbe sodišč na višji stopnji na splošno ne zavezujejo nižjih sodišč. Hkrati Vrhovno sodišče (tj. najvišje sodišče, ki je pristojno tudi za presojo ustavnosti) lahko razglasi za neveljavne tiste zakonodajne akte, ki niso v skladu z ustavo ali zakonodajo na višji hierarhični stopnji. Vsa sodišča lahko zavrnejo uporabo takšnega akta pri reševanju dejanske sodne zadeve in ga razglasijo za protiustavnega (vendar ne neveljavnega).

Zakon je pravni akt z največjo pravno močjo, ki ga sprejme riigikogu ali je sprejet na podlagi referenduma. Zakoni se sprejemajo v skladu z Ustavo. Objavljeni so na predpisan način v uradnem listu „Riigi Teataja“. Obvezno pravno moč imajo le objavljeni zakoni. Zakon začne veljati deseti dan po objavi v Riigi Teataja, razen če sam zakon ne določa drugače.

Zakon lahko predlagajo:

  • poslanec riigikoguja;
  • poslanska skupina riigikoguja;
  • odbor riigikoguja;
  • vlada republike;
  • predsednik republike, za spremembo Ustave.

Riigikogu ima pravico, da na podlagi odločitve večine poslancev predlaga vladi republike, da predloži osnutek zakona, ki ga želi sprejeti riigikogu.

Zakonodaja riigikoguja je sprejeta z večino glasov za, razen če Ustava določa drugače. Vseeno je za sprejetje in spremembo naslednjih zakonov potrebna večina poslancev riigikoguja:

  • Zakon o državljanstvu;
  • Zakon o volitvah v riigikogu;
  • Zakon o volitvah predsednika republike;
  • Zakon o volitvah lokalnih oblasti;
  • Zakon o referendumu;
  • Zakon o postopku riigikoguja in Zakon o delovanju riigikoguja;
  • Zakon o prejemkih predsednika republike in poslancev riigikoguja;
  • Zakon o vladi republike;
  • Zakon o začetku sodnih postopkov zoper predsednika republike in predstavnike vlade;
  • Zakon o kulturni avtonomiji narodnih manjšin;
  • Zakon o državnem proračunu;
  • Zakon o Banki Estonije;
  • Zakon o Državnem uradu za revizijo;
  • Zakon o sodni upravi in zakoni o sodnem postopku;
  • zakoni o tujem in domačem zadolževanju ter obveznostih države, ki izhajajo iz lastništva;
  • Zakon o izrednem stanju;
  • Zakon o nacionalni obrambi v času miru in Zakon o nacionalni obrambi v času vojne.

Riigikogu ima pravico, da osnutek zakona ali drugo nacionalno vprašanje predloži v odločanje z referendumom. Odločitev ljudstva je sprejeta z večino glasov volilnih udeležencev. Zakon, sprejet na podlagi referenduma, takoj razglasi predsednik republike. Odločitev, sprejeta na referendumu, je zavezujoča za vse državne ustanove. Če osnutka zakona, predloženega v odločanje na referendumu, ne podpre večina, predsednik republike razglasi izredne volitve v riigikogu. Vprašanja v zvezi s proračunom, obdavčitvijo, finančnimi obveznostmi države, ratifikacijo in odpovedjo mednarodnih pogodb, razglasitvijo ali prenehanjem izrednega stanja ali nacionalno varnostjo se ne predložijo v odločanje na referendumu.

Na vrh straniNa vrh strani

Zakone razglasi predsednik republike. Predsednik republike lahko zavrne razglasitev zakona, ki ga je sprejel riigikogu, in ga v štirinajstih dneh po prejemu vrne, skupaj s svojo utemeljeno odločitvijo, nazaj v riigikogu za novo razpravo in odločanje. Če riigikogu zakon, ki mu ga vrne predsednik republike, ponovno sprejme brez sprememb, predsednik republike razglasi zakon ali predlaga Vrhovnemu sodišču, da zakon razglasi za protiustaven. Če Vrhovno sodišče odloči, da zakon ni protiustaven, predsednik republike zakon razglasi.

Uredba je pravni akt s pravno močjo, ki ga razglasi predsednik republike. V skladu z Ustavo lahko predsednik razglasi:

  • posebne uredbe v primerih, ko se riigikogu ne more sestati in nujne nacionalne potrebe postanejo jasne;
  • tako imenovane uredbe v sili, ko nujne nacionalne potrebe postanejo jasne v nujnih okoliščinah, ki jih razglasi vlada republike, če se riigikogu ne more ali nima časa sestati. 

Uredbe podpišeta predsednik riigikoguja in predsednik vlade. Uredba predsednika republike začne veljati deseti dan po objavi v Riigi Teataja (državni uradni list), razen če uredba določa drugače. Ko se riigikogu sestane, mu predsednik republike predloži uredbe, riigikogu pa takoj sprejme zakon o njihovi potrditvi ali razveljavitvi.

Ustava, zakoni, ki so lahko sprejeti ali spremenjeni le z večino glasov poslancev riigikoguja, zakoni, ki določajo državne davke in državni proračun, ne morejo biti sprejeti, spremenjeni ali razveljavljeni z uredbo predsednika republike.

Pravilniki so pravni viri, ki jih sprejmejo vlada in ministri v skladu z zakoni o izvrševanju. Vlada in ministri lahko sprejemajo pravilnike intra legem. Pravilniki vlade in ministra začnejo veljati tretji dan po objavi v Riigi Teataja, če pravilnik ne določa drugače. Sveti institucionalnih enot lokalne ravni države lahko tudi izdajajo pravilnike za organizacijo lokalnih vprašanj ali v primerih, ki jih določa zakon. Pravilniki niso v hierarhičnem razmerju z drugimi akti.

V skladu z Ustavo je mednarodna pogodba nadrejena nacionalnim zakonom. Če so zakoni ali druga zakonodaja Estonije v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki jih ratificira riigikogu, se uporabljajo določbe mednarodne pogodbe.

Republika Estonija ne sklepa mednarodnih pogodb, ki so v nasprotju z Ustavo. Mednarodni sporazumi začnejo veljati v skladu s postopkom, določenim v sporazumu.

Uporabo tujega prava ureja Zakon o mednarodnem zasebnem pravu English.

Če je treba v skladu z zakonom, mednarodnim sporazumom ali pravnim poslom uporabiti tuje pravo, ga sodišče uporabi, ne glede na to, ali se zahteva uporaba takšnega prava ali ne. Tuje pravo se uporabi v skladu z razlago in prakso uporabe prava, ki se uporablja, v ustrezni državi. Tuje pravo se ne uporabi, če bi bil rezultat takšne uporabe v jasnem nasprotju s temeljnimi načeli prava Estonije (javnim redom). V takšnem primeru se uporablja pravo Estonije.

Uporabne povezave

  • Ustava Estonije English
  • ERIIK eesti keel - English

« Pravni red - Splošne informacije | Estonija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 04-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo