Evropska komisija > EPM > Pravni red > Pravo Skupnosti

Zadnja sprememba: 02-08-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni red - Pravo Skupnosti

Zakonodaja Skupnosti v vašem vsakdanjem življenju.

Zakonodaja Skupnosti je v celoti pravni red, ki vsem državljanom Evrope daje pravice in obveznosti.

V okviru notranjega trga se trgovina med državami članicami nenehno povečuje. Evropejci vedno več potujejo zaradi naselitve v drugi državi, zaradi dela, opravljanja poslov, preživljanja počitnic ali poroke.

To, da osebe bivajo v različnih državah, je vedno bolj pogost pojav, in s tem se posledično veča možnost kolizije zakonov in sporov o pristojnosti.

Te zadeve so pogosto bolj kočljive od drugih, saj se pojavljajo različna vprašanja še preden se obravnavajo zadevni problemi; na primer, sodišča katere države bodo pristojna za obravnavo zadeve, katero pravo bo sodišče uporabilo, kateri bo sistem pravne pomoči, kako se lahko sodba, ki je izrečena v eni državi, izvrši v drugi, itd.

Da bi olajšali življenje državljanom in pomagali pravnim strokovnjakom, je Evropska unija za rešitev vseh teh vprašanj sprejela oziroma načrtuje sprejetje velikega števila pravil.

Od leta 1999 se po Amsterdamski pogodbi pravila Skupnosti lahko sprejmejo na področju civilnega in gospodarskega prava.

Evropska unija lahko tako sprejme zlasti:

  • uredbe,
  • direktive,
  • odločbe.

Ti akti so, kakor pogodbe same, viri zakonodaje Skupnosti.

Sodelovanje civilnega sodstva je del pravnega sistema Skupnosti.

Ta je v celoti opredeljen kot pravni red, saj je neodvisen in drugačen od pravnega reda držav članic ter zajema svoje pravne vire.

V nasprotju z običajnim mednarodnim pravom, ki se nanaša predvsem na države, se pravo Skupnosti nanaša tudi na posameznike in podjetja.

Zakonodaja Skupnosti ima celo dve posebnosti, zaradi katerih se razlikuje od mednarodnega prava:

  • Neposredni učinek.

Uredbe se uporabljajo neposredno v vseh državah članicah z dvema glavnima posledicama:

  • Vsakdo lahko neposredno uveljavlja določbe uredbe in se nanje sklicuje na sodišču, ki jih mora uporabiti.
  • Uredbe se uporabljajo enako v vsej Uniji, kar seveda poenostavi reševanje sporov med osebami, ki bivajo v različnih državah.

Direktive pa morajo biti „prenesene“, kar pomeni, da morajo države članice njihova načela v določenem roku vključiti v nacionalno zakonodajo. Pri načinu kako to storijo, pa imajo določeno mero svobode.

Direktive nimajo istega neposrednega učinka kakor uredbe v smislu, da same neposredno ne omogočajo pravic in obveznosti posameznikov. Vendar pa bo treba nacionalno zakonodajo tolmačiti glede na načela direktiv, tudi kadar je bila ta v uporabi pred njimi.

  • Prednost zakonodaje Skupnosti.

Uredbe in direktive Skupnosti so del pravnega reda držav članic in imajo prednost pred zakoni in drugimi nacionalnimi pravnimi viri. Z drugimi besedami, sodišče ne sme upoštevati nacionalnega zakona, ki je v nasprotju z zakonodajo Skupnosti.

Referenčni dokumenti

  • Evropske pogodbe English

« Pravni red - Splošne informacije | Pravo Skupnosti - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 02-08-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo