Evropska komisija > EPM > Pravni red > Belgija

Zadnja sprememba: 25-05-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni red - Belgija

 

KAZALO

1. Kateri so pravni instrumenti in „pravni viri“, v katerih so določena pravna pravila? 1.
2. Kakšen je pravni položaj splošnih pravnih načel, običajev in sodne prakse? 2.
3. Kakšna je hierarhija teh pravnih virov? 3.
4. Na kakšen način začnejo veljati pravila, ki jih vsebujejo nadnacionalni instrumenti, na ozemlju Belgije? 4.
5. Kateri so različni organi, pooblaščeni za sprejemanje pravnih pravil? 5.
6. Kakšen je postopek sprejetja teh pravnih pravil? 6.
7. Na kakšen način začnejo veljati nacionalna pravila? 7.
8. Katera sredstva obstajajo za reševanje morebitnih kolizij med različnimi pravnimi viri v državi članici? 8.

 

1. Kateri so pravni instrumenti in „pravni viri“, v katerih so določena pravna pravila?

Pravni viri so viri, v katerih je določeno pravo. Pravni viri so formalni in materialni. V nasprotju s formalnimi pravnimi viri materialni pravni viri ne vsebujejo dejanskih pravnih pravil. Med materialne pravne vire spadajo med drugim dobra vera, pravičnost in razumno ravnanje.

Formalni pravni viri se delijo v pet različnih skupin. Tri skupine so obvezni formalni pravni viri – zakonodaja, običajno pravo in splošna pravna načela. V drugi dve skupini spadajo neobvezni pravni viri, ki zgolj „pomagajo pri odločitvah“ – sodna praksa in strokovna dela.

Zakonodaja je podrobneje obravnavana v spodnjem delu o hierarhiji pravnih pravil. Po opredelitvi je zakonodaja skupek pisnih pravil, ki jih uzakoni ustrezen organ. Običajno pravo je po opredelitvi nezapisano pravo, ki se izvaja z običaji in uzancami ljudi na splošno in zlasti trgovcev. Splošna pravna načela izražajo najpomembnejše vrednote, za spoštovanje katerih si prizadeva družba, kot so načelo enakosti vseh državljanov, načelo sorazmernosti sprejetih pravil in ukrepov ter načelo delovanja organov v skladu z zakonom. Več načel je znanih kot temeljna pravna načela, kot sta „ne bis in idem“ v kazenskem pravu in „lex posterior derogat legi priori“.

Sodna praksa in strokovna dela so pravni viri, ki pomagajo pri odločanju. Sodna odločba je zavezujoča le za stranke v zadevi; v Belgiji ne obstaja sistem precedenčnih primerov. Splošno zavezujoče so le sodne odločbe, ki jih izda arbitražno sodišče (ustavno sodišče). Med najvišja sodišča spadata tudi Državni svet (najvišje upravno sodišče) in kasacijsko sodišče (najvišje splošno sodišče).

Na vrh straniNa vrh strani

2. Kakšen je pravni položaj splošnih pravnih načel, običajev in sodne prakse?

Glejte vprašanje 1.

3. Kakšna je hierarhija teh pravnih virov?

Za osebe, ki prebivajo v Belgiji, veljajo različne skupine pravnih pravil. Zanje veljajo pravila, ki jih sprejmejo belgijski zvezni organi, in tudi pravila, ki jih sprejmejo enote na nižji ravni, kot so province in okraji (1). Belgija je tudi članica več mednarodnih in nadnacionalnih organizacij, kot so Združeni narodi, Evropska unija, Svet Evrope in NATO. Pravila, ki jih sprejmejo te organizacije, veljajo tudi za belgijske organe in prebivalce.

Ker vsi zakonodajni organi nimajo točno razmejene pristojnosti in ker vse skupine pravnih pravil nimajo enakega položaja, se lahko pojavijo kolizije. Zato obstaja hierarhija pravnih pravil, v okviru katere velja načelo, da pravna pravila na nižji ravni nikoli ne morejo biti v nasprotju s pravnimi pravili na višji ravni.

V notranjem pravu Belgije ima najvišji pravni položaj Ustava. S sodno odločbo, izdano 27. maja 1971, je kasacijsko sodišče odločilo, da imajo mednarodni in nadnacionalni instrumenti višji položaj v hierarhiji od katerega koli notranjega instrumenta ter zato tudi višjega od Ustave. Če bi bila uredba EU v nasprotju z Ustavo, bi imela prednost uredba.

Pod Ustavo so tri skupine pravnih pravil: zakonodaja, izvedbene določbe in neprava zakonodaja, zakonodaja pa ima prednost pred izvedbenimi določbami. Neprava zakonodaja, kamor spadajo zlasti okrožnice, je zavezujoča le za organe in ne za državljane.

Na vrh straniNa vrh strani

Notranji zakonodajni instrumenti so razvrščeni zlasti na dveh vzporednih ravneh: na zvezni ravni (pravzaprav nacionalni ravni) in nižji ravni (skupnosti in regije). Vsaka od ravni je neodvisna v razmerju z drugo. Zvezni zakonodajni instrumenti se imenujejo zakoni, medtem ko se instrumenti, ki jih sprejmejo skupnosti – flamsko, francosko in nemško govoreča skupnost – ter flamska in valonska regija, imenujejo uredbe. Instrumenti, ki jih izda regija glavnega mesta Bruselj, so odloki. Izvedbeni instrumenti za zakone so kraljeve ali ministrske uredbe, izvedbeni instrumenti za uredbe in odloke pa so vladne ali ministrske uredbe.

Belgija je razdeljena tudi na druge ozemeljske enote, ne le skupnosti in regije. Najpomembnejše so province in okraji. Te niso neodvisne. Sprejemajo pravilnike in sklepe ter nimajo polnega zakonodajnega položaja (glejte člen 159 Ustave).

4. Na kakšen način začnejo veljati pravila, ki jih vsebujejo nadnacionalni instrumenti, na ozemlju Belgije?

Uredbe Evropske unije se uporabljajo neposredno in zakonodajni organi Belgije niso neposredno vključeni v njihovo izvajanje. Notranja zakonodaja je potrebna za potrditev in ratifikacijo mednarodnih pogodb. Na nekaterih področjih morajo pogodbe potrditi in ratificirati vsi zakonodajni organi v Belgiji, s čimer so lahko povezani okorni in zamudni postopki. Domači zakonodajni organi so vključeni tudi v izvajanje direktiv Evropske unije, ker je za to vedno treba sprejeti notranjo zakonodajo.

5. Kateri so različni organi, pooblaščeni za sprejemanje pravnih pravil?

Pobudo za sprejetje zvezne zakonodaje lahko da en ali več članov predstavniškega doma, en ali več članov senata ali kralj (dejansko njegovi ministri ali državni sekretarji). To so trije sestavni deli zakonodajne veje oblasti v Belgiji.

Na vrh straniNa vrh strani

Zakoni temeljijo na enem od osnutkov zakona – osnutku zakona posameznega člana (wetsvoorstel/proposition de loi, ki ga predlaga član predstavniškega doma ali senata) ali vladnem osnutku zakona (wetsontwerp/projet de loi, ki ga predlaga kralj). Instrumente za izvedbo zvezne zakonodaje pripravi izvršilna oblast, ki jo vodi kralj. Pooblastila se lahko prenesejo na ministra. Zato tudi obstaja razlika med kraljevimi in ministrskimi odredbami.

Predloge ali osnutke uredb in odlokov predlaga en ali več članov ustreznega sveta ali vlada državne podenote, odvisno od primera. Izvedbene instrumente sprejme vlada podenote ali eden od njenih ministrov.

6. Kakšen je postopek sprejetja teh pravnih pravil?

Glejte vprašanje 5.

7. Na kakšen način začnejo veljati nacionalna pravila?

Zvezna zakonodaja začne obstajati, ko jo uzakoni in razglasi kralj. Običajno začne veljati deseti dan po objavi v Belgische Staatsblad/Moniteur belge (Uradni list Belgije), razen če ni drugače določeno (2).

Vlada ustrezne podenote uveljavi in objavi zakonodajo državnih podenot – uredbe in odloke. Veljati začne deseti dan po objavi v Belgische Staatsblad/Moniteur belge (Uradni list Belgije), razen če ni drugače določeno.

8. Katera sredstva obstajajo za reševanje morebitnih kolizij med različnimi pravnimi viri v državi članici?

Če se pojavi kolizija med pravnimi instrumenti, ki so bili pravilno sprejeti, je treba uporabiti načine za njeno reševanje. Hierarhija pravnih pravil pomeni, da se je večini kolizij mogoče izogniti, če pa do njih vseeno pride, jih je treba rešiti.

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 142 Ustave podeljuje arbitražnemu sodišču izključno pristojnost za presojo združljivosti zakonodaje s pravnimi pravili, ki urejajo pooblastila države, skupnosti in regij. Ta pravna pravila so določena v Ustavi in zakonodaji o reformi ustanov v zvezni državi Belgiji.

Arbitražno sodišče lahko odloča tudi v zadevah, kjer se domneva, da zakonodaja krši temeljne pravice in svoboščine, ki so zagotovljene na podlagi naslova II (členi 8–32) Ustave. Sem sta vključeni načelo enakosti (člen 10) in načelo prepovedi diskriminacije (člen 11). Arbitražno sodišče lahko presoja tudi združljivost zakonodaje s členom 170 (načelo zakonitosti v davčnem pravu), členom 172 (enakost v davčnem pravu) in členom 191 (zaščita tujih državljanov) Ustave.

Glejte tudi spletno stran Federale Overheidsdienst Justitie Deutsch - français - Nederlands in posebni zakon z dne 6. januarja 1989 o Arbitražnem sodišču v razdelku „geconsolideerde wetgeving/législation consolidée“.

Državni svet (3), ki deluje na podlagi člena 159 Ustave, rešuje kolizije med izvedbenimi instrumenti (odredbe in pravilniki) in zakonodajnimi instrumenti. Obstaja pa tudi parlamentarni odbor za presojo, ki obravnava navzkrižja interesov.

Nadaljnje informacije

(1) Glejte spletno stran Federale Overheidsdienst Justitie Deutsch - français - Nederlands, prečiščena zakonodaja, Ustavo iz leta 1994 in Zakon o posebni institucionalni reformi z dne 8. avgusta 1980; glejte tudi spletno stran zveznega portala Deutsch - English - français - Nederlands in kliknite povezavo „država“ v levem stolpcu.

Flamska skupnost s Svetom Flandrije (poznan tudi kot parlament Flandrije);

francoska skupnost s Svetom francoske skupnosti;

nemško govoreča skupnost s Svetom nemško govoreče skupnosti;

flamska regija s Svetom Flandrije;

valonska regija s Svetom valonske regije;

regija glavnega mesta Bruselj s Svetom regije glavnega mesta Bruselj (organiziran tudi kot flamski odbor in francoski odbor za zadeve skupnosti).

Skupnosti so pristojne za:

1. kulturne zadeve;

2. izobraževanje, razen (…);

3. sodelovanje med skupnostmi in mednarodno sodelovanje, vključno s pristojnostjo za sklepanje pogodb v zadevah, zajetih v točkah 1 in 2.

Svet flamske skupnosti in Svet francoske skupnosti sprejemata vsak na svojem območju uredbe v zvezi z osebjem in, v takšnih zadevah, v zvezi s sodelovanjem med skupnostmi in mednarodnim sodelovanjem, vključno s pristojnostjo za sklepanje pogodb. Svet nemško govoreče skupnosti ima podobne pristojnosti.

Regionalni sveti so pristojni za zadeve v zvezi z načrtovanjem rabe prostora, spomeniki in podeželjem, gospodarstvom, kmetijstvom itd.

(2) Glejte Zakon z dne 31. maja 1961 o uporabi jezikov v zvezi z zakonodajo, pripravo, objavo in začetkom veljavnosti zakonodaje ter pravilnikov na spletni strani Federale Overheidsdienst Justitie Deutsch - français - Nederlands, v razdelku prečiščena zakonodaja.

(3)Glejte prečiščene zakone v zvezi z Državnim svetom z dne 12. januarja 1973 na spletni strani Federale Overheidsdiens  Justitie Deutsch - français - Nederlands, v razdelku prečiščena zakonodaja. 

« Pravni red - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 25-05-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo