Evropska komisija > EPM > Pravna pomoč > Romunija

Zadnja sprememba: 24-04-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravna pomoč - Romunija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj so stroški postopka in kdo jih običajno plača? 1.
2. Kaj je brezplačna pravna pomoč? 2.
3. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči? 3.
4. Ali se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli za vse spore? 4.
5. Ali za nujne primere obstaja posebni postopek? 5.
6. Kje je mogoče pridobiti obrazec vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 6.
7. Katere dokumente je treba priložiti vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 7.
8. Kje se vloži vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 8.
9. Na kakšen način se vlagatelj seznani z odločitvijo pristojnega organa o njegovi vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 9.
10. Kaj naj stori upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 10.
11. Kdo upravičencu do brezplačne pravne pomoči določi odvetnika? 11.
12. Ali se upravičencu do brezplačne pravne pomoči krijejo vsi stroški postopka? 12.
13. Kdo krije ostale stroške, kadar se upravičencu le delno dodeli brezplačna pravna pomoč? 13.
14. Ali brezplačna pravna pomoč obsega tudi vložitev pravnega sredstva? 14.
15. Ali se lahko izvajanje brezplačne pravne pomoči prekine pred koncem postopka (ali celo po končanem postopku)? 15.
16. Ali je mogoča pritožba zoper odločitev o neupravičenosti do brezplačne pravne pomoči? 16.

 

1. Kaj so stroški postopka in kdo jih običajno plača?

V skladu s členom 274 Zakonika o civilnem postopku stroški postopka vključujejo: sodne takse, kolkovino, pravne stroške in sorazmerno dajatev, plačilo izvedencev, povračilo stroškov prič, honorar odvetnika in katere koli druge stroške, ki jih lahko stranka, ki pravdi uspe, dokaže.

V skladu z romunskim pravnim sistemom se sodne takse ter honorarji odvetnikov in izvedencev določijo glede na zahtevnost zadeve in vrednost spornega predmeta.

Vprašanje stranke, ki mora plačati stroške postopka, je natančno urejeno v Zakoniku o civilnem postopku. Teoretično mora stranka, ki v postopku ne uspe, plačati stroške postopka, če se to od nje zahteva. Vendar tožencu, ki prvi dan obravnave pripozna zahtevke tožnika, stroškov postopka ni treba plačati, razen če je bila stranka v zamudi pred datumom sodnega poziva. Kadar vsaka stranka delno pripozna zahtevek druge stranke, sodišče določi, kakšen obseg stroškov postopka mora plačati vsaka od strank. Če je tožnikov ali tožencev več, morajo stroške plačati sorazmerno ali skupaj.

Plačilo stroškov postopka v kazenskih zadevah urejajo določbe členov 189–193 Zakonika o kazenskem postopku. Stroški za izvedbo obrambe, stroški ugotavljanja dejstev, zavarovanja materialnih dokazov in nagrade odvetnikov ter kateri koli drugi stroški, ki nastanejo v kazenskem postopku, se plačajo z vnaprej dodeljenimi sredstvi države ali pa jih plačata stranki. Zakonik o kazenskem postopku razlikuje med plačili za priče, izvedence in tolmače in plačilom stroškov postopka, ki jih vnaprej plača država, kadar se zadeva konča z obsodbo, in v drugih zadevah, ki se obravnavajo posamezno. Stroške postopka, ki jih povzročita stranki, plača toženec ali oškodovanec, kar je odvisno od sodne odločbe, izdane na podlagi dejstev primera.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Kaj je brezplačna pravna pomoč?

Brezplačna pravna pomoč je del pravice do obrambe. Člen 24(2) Ustave določa, da so stranke v celotnem sodnem postopku upravičene do zastopanja po odvetniku, ki ga izberejo same ali jim ga postavi sodišče.

V skladu s členom 75(1) Zakonika o civilnem postopku brezplačna pravna pomoč vključuje: odobritev oprostitev, zmanjšanje, odobritev prerazporeditve ali odloga plačila stroškov za sodne takse in kolkovine, brezplačno zastopanje in pomoč odvetnika, ki ga postavi odvetniška zbornica.

Zagotavljanje pravice do obrambe je eno od temeljnih pravil kazenskega postopka. Zakonik o kazenskem postopku v členu 6 določa, da je pravica do obrambe zagotovljena obdolžencu, obtožencu in kateremu koli drugemu udeležencu v postopku ves čas, ko teče kazenski postopek in da je kateri koli udeleženec v postopku ves čas, ko teče kazenski postopek upravičen do pomoči zagovornika.

Sodni organi morajo obdolženca ali obtoženca, preden da prvo izjavo, poučiti o pravici do pravnega zastopanja in ta podatek vnesti v zapisnik o postopku. Sodni organi morajo pod pogoji in v zadevah, ki jih določa zakon, postaviti odvetnika obdolžencu ali obtožencu, če si ta ni izbral zastopnika.

Ker je pravica do obrambe ena od temeljnih zahtev v kazenskem postopku, je moral zakonodajalec zagotoviti različne pravne instrumente za ugotavljanje dejstev, ki so v korist obrambi. Zato Zakonik o kazenskem postopku daje strankam različne možnosti za dokazovanje resničnosti predloženih navedb in zahtevkov ali izpodbijanje domnev ali navedb pred sodiščem.

Glede na procesne instrumente je pravica do obrambe zapletena in vključuje:

Na vrh straniNa vrh strani

  • možnost strank, da se v kazenskem postopku zagovarjajo;
  • obveznost sodnih organov, da (po uradni dolžnosti) upoštevajo dejstva, ki so v korist strankam v kazenskem postopku;
  • možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči ves čas, ko teče kazenski postopek, včasih pa tudi obveznost dodelitve takšne pomoči.

Pravica do obrambe zajema tudi pravico obtoženca do zastopanja. Brezplačna pravna pomoč zagotavlja po svoji naravi tudi pravico do obrambe. Posamezni vidiki pravice do obrambe so lahko v kazenskem postopku zajeti skupaj, vendar je včasih mogoče, da posamezna sestavina pravice do obrambe ne obstaja in je zato brezplačna pravna pomoč neobvezna, pri čemer mora biti zagovornik v kazenskih zadevah navzoč skupaj z obdolžencem ali obtožencem le v primerih, ki jih izrecno določa zakon.

Zato se šteje, da je brezplačna pravna pomoč temeljno jamstvo pravice do obrambe.

Brezplačno pravno pomoč je treba obravnavati kot podporo zagovornika strankam v kazenski zadevi v obliki pojasnil, svetovanja in posredovanja, ki ga zagotovi kot pravni strokovnjak. Pri brezplačni pravni pomoči zagovornik pripravi ugotovitve v navzočnosti stranke, katere interese zagovarja. Brezplačno pravno pomoč lahko izvajajo le odvetniki.

Ker brezplačno pravno pomoč izvajajo pravno usposobljeni posamezniki, je v strokovni literaturi poimenovana tudi kot „strokovna obramba“.

Brezplačna pravna pomoč strankam v kazenski zadevi je načeloma neobvezna, kar pomeni, da se lahko zainteresirane stranke odločijo, ali želijo odvetnika za brezplačno pravno pomoč ali ne. Vendar obstajajo izjeme od tega pravila, saj je lahko v skladu z veljavnimi pravili brezplačna pravna pomoč v nekaterih zadevah obvezna.

Na vrh straniNa vrh strani

Za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči morata oseba, zoper katero je uveden sodni postopek, in odvetnik skleniti sporazum o brezplačni pravni pomoči. V sporazumu med osebo, zoper katero je uveden sodni postopek, in odvetnikom je določeno plačilo dogovorjenega honorarja. Poleg tega je treba poudariti, da je v skladu s členom 171 Zakonika o kazenskem postopku brezplačna pravna pomoč obvezna v naslednjih primerih:

„(2) Brezplačna pravna pomoč je obvezna, kadar je obtoženec ali obdolženec mladoletnik, je v rehabilitacijskem centru ali zdravstveni ustanovi, je pridržan ali mu je odvzeta prostost v zvezi z drugo zadevo, kadar je oseba pridržana zaradi zdravstvene varnosti ali ji je bilo v zvezi z drugo zadevo odrejeno zdravljenje ali kadar tožilec ali sodišče meni, da se obtoženec ali obdolženec ni zmožen zagovarjati sam, in v drugih primerih, določenih z zakonom.

(3) Brezplačna pravna pomoč je obvezna tudi v zadevah, v katerih je za storjeno kaznivo dejanje določena obvezna kazen dosmrtnega zapora ali zapora 5 let ali več.

(4) Kadar je brezplačna pravna pomoč obvezna, se obdolžencu ali obtožencu, če ni izbral odvetnika, odvetnik postavi po uradni dolžnosti.

(4^1) Kadar je brezplačna pravna pomoč obvezna in če postavljeni zagovornik brez utemeljenega razloga ne nastopi pred sodiščem na dan, določen za začetek glavne obravnave, ali dan, določen za razglasitev sodbe, in ne zagotovi zamenjave, sodišče po uradni dolžnosti postavi nadomestnega zagovornika, pri čemer mu določi rok, potreben za pripravo obrambe. Če je v teku postopka po začetku obravnave, kadar je brezplačna pravna pomoč obvezna, postavljeni zagovornik na točno določen datum brez utemeljenega razloga odsoten in ne zagotovi zamenjave, sodišče postavi po uradni dolžnosti nadomestnega zagovornika, ki mu da na voljo najmanj 3 dni za pripravo obrambe.

Na vrh straniNa vrh strani

(5) Pooblastilo zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, preneha ob nastopu postavljenega zagovornika.

(6) Če se zagovornik ne udeleži razglasitve sodbe in zamenjave ni mogoče zagotoviti, kot je določeno v odstavku 41, se obravnava preloži.“

3. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči?

Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči lahko vloži vsak, ki ne more plačati stroškov sodnega postopka brez škode za preživljanje sebe ali svoje družine (člen 74 Zakonika o civilnem postopku).

V kazenskih zadevah se brezplačna pravna pomoč dodeli na zahtevo nekaterim kategorijam žrtev glede na težo storjenega kaznivega dejanja in finančni položaj žrtve. (Zakon št. 211/2004 o ukrepih za zagotovitev zaščite žrtev kaznivih dejanj).

Brezplačna pravna pomoč se dodeli neposrednim žrtvam hudih kaznivih dejanj (poskus umora, umor in kvalificirana oblika umora, povzročitev hude telesne poškodbe in naklepna kazniva dejanja s povzročitvijo hude telesne poškodbe žrtve) ali drugih hudih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (posilstvo, spolni odnos z mladoletno osebo, spolna zloraba mladoletnika, nasilna ali drugačna). Brezplačna pravna pomoč se dodeli žrtvam, posredno izpostavljenim nekaterim hudim kaznivim dejanjem (zakoncu, otrokom in osebam, ki jih vzdržuje neposredna žrtev, ki zaradi kaznivega dejanja umre).

Brezplačna pravna pomoč se dodeli žrtvam drugih kaznivih dejanj ne glede na naravo kaznivega dejanja, če mesečni dohodek vsakega člana žrtvine družine ne presega minimalne nacionalne bruto osnovne plače za leto, v katerem je žrtev vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Na vrh straniNa vrh strani

Poleg tega so žrtve kaznivih dejanj v skladu s spremenjenim Zakonom št. 678/2001 o preprečevanju trgovine z ljudmi in nadzoru nad njo upravičene do brezplačne pravne pomoči, ki je potrebna za uveljavljanje njihovih pravic na področju kazenskega procesnega prava na vseh stopnjah kazenskega postopka in za utemeljitev njihovih prošenj in civilnopravnih zahtevkov zoper storilce kaznivih dejanj, ki jih zajema ta zakon.

4. Ali se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli za vse spore?

Zakon ne obravnava tega vprašanja glede na naravo sporov, zato je mogoče sklepati, da se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli za kakršen koli spor.

5. Ali za nujne primere obstaja posebni postopek?

V zvezi z brezplačno pravno pomočjo ni posebnega postopka za nujne primere.

6. Kje je mogoče pridobiti obrazec vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Standardnega obrazca vloge, ki bi ga morala zainteresirana stranka uporabiti, če bi želela zaprositi za brezplačno pravno pomoč, ni. Vloga mora vsebovati podatke, ki jih določa zakon, in mora izpolnjevati vse materialne in formalne zahteve, ki veljajo za vloge, predložene sodnim organom. Poleg teh zahtev mora vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči vsebovati tudi nekatere posebne podatke. Sodišču jo je treba predložiti v pisni obliki, poleg tega mora biti v njej navedena zadeva, s katero je povezana, in opisan finančni položaj vlagatelja (člen 76 Zakonika o civilnem postopku).

7. Katere dokumente je treba priložiti vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba priložiti pisno dokazilo o dohodku in finančnih obveznostih vlagatelja.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Kje se vloži vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči se vloži pri sodišču, pri katerem je vložen zahtevek.

9. Na kakšen način se vlagatelj seznani z odločitvijo pristojnega organa o njegovi vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Sodišče prouči prošnjo, po potrebi zahteva pojasnila in dokaze, ki jih morajo predložiti stranke, ali informacije, ki jih morajo predložiti lokalni organi, in brez obravnave sprejme odločitev (prvi odstavek člena 78 Zakonika o civilnem postopku).

Zoper končno odločbo o vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ali o pritožbi glede dodeljene brezplačne pravne pomoči se ni mogoče pritožiti (prvi odstavek člena 78 Zakonika o civilnem postopku).

Kljub temu lahko nasprotna stranka sodišču kadar koli predloži dokaze o dejanskem položaju osebe, katere vloga je bila odobrena, vendar pritožba ne zadrži dodelitve pomoči (drugi odstavek člena 78 Zakonika o civilnem postopku).

10. Kaj naj stori upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Upravičenec mora ravnati v skladu z odgovori 6-8 v tem vprašalniku.

11. Kdo upravičencu do brezplačne pravne pomoči določi odvetnika?

V skladu s členom 75(1)(2) Zakonika o civilnem postopku zagovor in pravno svetovanje brezplačno zagotovi odvetnik, ki ga postavi odvetniška zbornica.

Na vrh straniNa vrh strani

Členi 68–69 spremenjenega Zakona št. 51/1995 o organizaciji in opravljanju pravnega poklica določajo: „Odvetniška zbornica zagotovi brezplačno pravno pomoči v vseh zadevah, v katerih mora biti zagotovljen zagovornik s strani ali na zahtevo sodišč, tožilstva ali lokalnih organov, kadar menijo, da osebe nedvomno ne morejo plačati stroškov.

V izjemnih primerih, če so pravice osebe, ki potrebuje pomoč, ogrožene zaradi zamude, lahko odobri dodelitev brezplačne pravne pomoči predsednik odvetniške zbornice.

Odvetniška zbornica organizira službe za brezplačno pravno pomoč pri vseh okrožnih sodiščih, ki zagotavljajo brezplačno pravno pomoč, in pri lokalnih organih kazenskega pregona, kjer jih izvaja stalni odvetnik, ki ga imenuje svet odvetniške zbornice, in vodi član sveta.“

12. Ali se upravičencu do brezplačne pravne pomoči krijejo vsi stroški postopka?

Kategorije stroškov postopka, plačila katerih je prejemnik brezplačne pravne pomoči oproščen, in oblike brezplačne pravne pomoči določi sodišče.

Kadar se brezplačna pravna pomoč dodeli po uradni dolžnosti na zahtevo sodišča ali državnega tožilstva, stroške plača Ministrstvo za pravosodje. Kadar se brezplačna pravna pomoč dodeli po uradni dolžnosti na zahtevo lokalnih organov, stroške plačajo ti organi.

13. Kdo krije ostale stroške, kadar se upravičencu le delno dodeli brezplačna pravna pomoč?

Kadar se brezplačna pravne pomoč dodeli delno, se uporabljajo določbe o stroških postopka iz Zakonika o civilnem postopku ali Zakonika o kazenskem postopku glede na zadevni primer.

14. Ali brezplačna pravna pomoč obsega tudi vložitev pravnega sredstva?

Čeprav zakon tega ne določa izrecno, lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči prejema takšno pomoč ves čas, ko teče postopek (do pravnomočne odločbe, tj. dokler niso izčrpana vsa pravna sredstva).

15. Ali se lahko izvajanje brezplačne pravne pomoči prekine pred koncem postopka (ali celo po končanem postopku)?

Člen 70 Zakonika o civilnem postopku določa: „Če sodišče ugotovi, da je vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložena v slabi veri s prikrivanjem resnice, lahko o dodeljeni brezplačni pravni pomoč ponovno presoja in stranki izreče denarno kazen v znesku, katerega plačila je bila oproščena“. V skladu s členom 80 pravica do brezplačne pravne pomoči preneha s smrtjo stranke ali izboljšanjem njenega finančnega položaja.

16. Ali je mogoča pritožba zoper odločitev o neupravičenosti do brezplačne pravne pomoči?

V skladu s tretjim odstavkom člena 70 Zakonika o civilnem postopku se zoper končno sodno odločbo o vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ali pritožbi glede dodelitve brezplačne pravne pomoči ni mogoče pritožiti.

Nadaljnje informacije

Uporabne povezave:

Odvetniška zbornica Bukarešte, http://www.baroul-bucuresti.ro/ română.

Nacionalna odvetniška zbornica Romunije, http://www.uar.ro/ română.

« Pravna pomoč - Splošne informacije | Romunija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 24-04-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo