Evropska komisija > EPM > Pravna pomoč > Litva

Zadnja sprememba: 29-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravna pomoč - Litva

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj so stroški sojenja in kdo jih običajno nosi? 1.
2. Kaj je pravna pomoč? 2.
3. Kdo je upravičen do pravne pomoči? 3.
4. Ali se lahko pravna pomoč uveljavlja v vseh sporih? 4.
5. Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere? 5.
6. Kje je mogoče dobiti obrazec za vlogo za pravno pomoč? 6.
7. Katere dokumente je treba priložiti k vlogi za pravno pomoč? 7.
8. Kje se vloži vloga za pravno pomoč? 8.
9. Na kakšen način se prosilca seznani o tem, ali izpolnjuje pogoje za pravno pomoč? 9.
10. Kaj stori prosilec, ki izpolnjuje pogoje za pravno pomoč? 10.
11. Kdo določi odvetnika upravičencu do pravne pomoči? 11.
12. Ali se upravičencu do pravne pomoči krijejo vsi stroški sojenja? 12.
13. Kako se krijejo ostali stroški, kadar upravičenec izpolnjuje pogoje za delno pravno pomoč? 13.
14. Ali pravna pomoč obsega tudi vložitev pritožbe? 14.
15. Ali se lahko izvajanje pravne pomoči prekine pred koncem sojenja (ali celo po njem)? 15.
16. Ali je mogoča pritožba zoper odločbo o neupravičenosti do pravne pomoči? 16.

 

Osnovne informacije

V skladu z Zakonom Republike Litve o pravni pomoči, ki jo zagotavlja država, (28. marec 2000) so na voljo naslednje vrste pravne pomoči:

  • osnovna pravna pomoč;
  • državna pravna pomoč;
  • pravna pomoč javnih ustanov.

1. Kaj so stroški sojenja in kdo jih običajno nosi?

Stroške pravne pomoči za osebe krije država glede na stopnjo premoženja in dohodka osebe:

  • 1. stopnja: 100 odstotkov;
  • 2. stopnja: 95 odstotkov;
  • 3. stopnja: 80 odstotkov;
  • 4. stopnja: 65 odstotkov;
  • 5. stopnja: 50 odstotkov.

2. Kaj je pravna pomoč?

Pravna pomoč, ki jo zagotavlja država, vključuje pravne informacije, pravno svetovanje, obrambo in zastopanje v postopku, kot je določeno v zgoraj navedenem zakonu.

Osnovna pravna pomoč vključuje pravno pomoč in pravno svetovanje, ki ju zagotavljajo izvršilni organi institucionalnih enot lokalne ravni države.

Državna pravna pomoč vključuje obrambo in zastopanje v postopku, ki ju zagotavlja država.

Pravna pomoč javnih ustanov vključuje pravne informacije, pravno svetovanje in zastopanje v postopku, zagotavljajo pa jih javne ustanove, kot določa in potrdi Ministrstvo za pravosodje.

3. Kdo je upravičen do pravne pomoči?

Če zakoni Republike Litve in mednarodni sporazumi ne določajo drugače, pomeni pravna pomoč za državljane Republike Litve ter za tuje državljane in osebe brez državljanstva s stalnim prebivališčem v Litvi, ki se zaradi svojega premoženjskega stanja ne morejo primerno braniti sami, možnost za obrambo svojih zakonsko zaščitenih pravic in interesov.

4. Ali se lahko pravna pomoč uveljavlja v vseh sporih?

Pravna pomoč vključuje pravne informacije, pravno svetovanje, obrambo ter zastopanje v civilnih, upravnih in kazenskih zadevah.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere?

(Zgoraj navedeni zakon tega ne predvideva.)

6. Kje je mogoče dobiti obrazec za vlogo za pravno pomoč?

Vsaka oseba, ki je upravičena do osnovne pravne pomoči, dobi obrazec za vlogo pri izvršilnem organu institucionalnih enot lokalne ravni države (občina).

Odločbo o dodelitvi državne pomoči sprejme uradnik ali ustanova, ki je pristojna za zadevo. Standardni obrazec za vlogo za državno pravno pomoč potrdi minister za pravosodje.

7. Katere dokumente je treba priložiti k vlogi za pravno pomoč?

Ustanovi, ki sprejme odločbo o dodelitvi pravne pomoči, je treba zagotoviti naslednje dokumente:

  • obrazce za napoved premoženjskega stanja in dohodka, ki jih je treba izpolniti pred vložitvijo vloge za pravno pomoč, ki jo zagotavlja država;
  • potrdila o prejemanju socialnih prejemkov ali celodnevnem bivanju v varstveni ustanovi, ki jo podpira država;
  • druga pisna dokazila.

8. Kje se vloži vloga za pravno pomoč?

Vloga za osnovno pravno pomoč mora biti vložena pri izvršilnem organu institucionalnih enot lokalne ravni države.

Vloga za državno pravno pomoč mora biti vložena pri ustanovi, ki je pristojna za zadevo.

9. Na kakšen način se prosilca seznani o tem, ali izpolnjuje pogoje za pravno pomoč?

Ustanova, ki sprejme odločbo o dodelitvi pravne pomoči, mora obvestiti osebo, ali je upravičena do pravne pomoči.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Kaj stori prosilec, ki izpolnjuje pogoje za pravno pomoč?

Izvršilni organ institucionalnih enot lokalne ravni države zagotovi informacije in napoti osebe, ki bivajo na njegovem ozemlju, k odvetniku ali vajencu pri odvetniku za osnovno pravno pomoč. Izvršilni organi institucionalnih enot lokalne ravni države napotijo osebo na enourni osnovni pravni svetovalni posvet.

Uradnik ali ustanova, ki je pristojna za zadevo o upravičenosti osebe do pravne pomoči, usmeri osebe k odvetniku, navedenem na seznamu Sveta odvetnikov/registru za državno pravno pomoč.

11. Kdo določi odvetnika upravičencu do pravne pomoči?

Izvršilni organ institucionalnih enot lokalne ravni države ima pravico do odločitve, katerega odvetnika je treba dodeliti osebi, ki je upravičena do osnovne pravne pomoči.

Uradnik ali ustanova, ki je pristojna za zadevo, ima pravico do dodelitve odvetnika iz registra Sveta odvetnikov osebi, ki je upravičena do državne pravne pomoči. Dodelitev mora potrditi usklajevalec sveta Odvetniške zbornice Litve.

12. Ali se upravičencu do pravne pomoči krijejo vsi stroški sojenja?

Osnovna pravna pomoč se financira iz proračuna institucionalnih enot lokalne ravni države, kar pomeni, da bodo kriti vsi stroški sojenja.

Državna pravna pomoč se financira iz državnega proračuna, kar pomeni, da bodo kriti vsi stroški sojenja (glejte vprašanje 1).

13. Kako se krijejo ostali stroški, kadar upravičenec izpolnjuje pogoje za delno pravno pomoč?

Stroške delne pravne pomoči mora sorazmerno kriti prejemnik pravne pomoči (glejte vprašanje 1).

14. Ali pravna pomoč obsega tudi vložitev pritožbe?

Pravna pomoč, ki jo zagotavlja država, je na voljo osebam, upravičenim do pravne pomoči, pri sodiščih vseh stopenj.

15. Ali se lahko izvajanje pravne pomoči prekine pred koncem sojenja (ali celo po njem)?

Pravna pomoč, ki jo zagotavlja država, se prekine, če:

  • se ugotovi, da oseba, ki prejema pravno pomoč, ni upravičena do prejemanja pravne pomoči v skladu z navedenim zakonom;
  • oseba ne plača državi ali lokalnemu proračunu del takse za državno pravno pomoč, ki jo mora plačati;
  • oseba namerno predloži zavajajoče informacije o bistvu zadeve, premoženju ali dohodku.

16. Ali je mogoča pritožba zoper odločbo o neupravičenosti do pravne pomoči?

Zoper zavrnitev osnovne pravne pomoči s strani izvršilnega organa institucionalnih enot lokalne ravni države se je mogoče pritožiti pri okrožnem upravnem sodišču v skladu s postopkom, določenim z zakonom.

Zoper odločbo za zavrnitev državne pravne pomoči, ki jo sprejme uradnik ali ustanova, se oseba lahko pritoži v postopku, določenem z zakonom.

Nadaljnje informacije

Natančne informacije o pravni pomoči v Litvi so navedene v Zakonu Republike Litve o pravni pomoči, ki jo zagotavlja država, (28. marec 2000).

« Pravna pomoč - Splošne informacije | Litva - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 29-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo