Evropska komisija > EPM > Pravna pomoč > Italija

Zadnja sprememba: 14-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravna pomoč - Italija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kateri so stroški postopka in kdo jih običajno nosi? 1.
2. Kaj je brezplačna pravna pomoč? 2.
3. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči? 3.
4. Ali se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli za vse spore? 4.
5. Ali obstaja za nujne primere posebni postopek? 5.
6. Kje je mogoče pridobiti obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 6.
7. Katere dokumente je treba priložiti k prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 7.
8. Kje se predloži prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 8.
9. Na kakšen način se prosilec seznani z odločitvijo pristojnega organa o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 9.
10. Kaj naj stori prosilec za brezplačno pravno pomoč, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 10.
11. Kdo upravičencu do brezplačne pravne pomoči določi odvetnika? 11.
12. Ali se upravičencu do brezplačne pravne pomoči krijejo vsi stroški postopka? 12.
13. Kako se krijejo ostali stroški, kadar se upravičencu le delno dodeli brezplačna pravna pomoč? 13.
14. Ali brezplačna pravna pomoč obsega tudi vložitev pravnega sredstva? 14.
15. Ali se lahko izvajanje delne brezplačne pravne pomoči prekine pred koncem postopka (ali celo po končanem postopku)? 15.
16. Ali je mogoča pritožba zoper odločitev o neupravičenosti do brezplačne pravne pomoči? 16.

 

1. Kateri so stroški postopka in kdo jih običajno nosi?

(Zakonodajni viri) – Pravila, ki urejajo klasifikacijo in postopke v zvezi s stroški postopkov, vključno z brezplačno pravno pomočjo, so določena v Predsedniški uredbi št. 115 z dne 30. maja 2002 (Uradni list št. 139/2002), ki vsebuje prečiščeno besedilo o pravnih stroških.

Zakon št. 794 z dne 13. junija 1942 in naknadne dopolnitve tega zakona urejajo odvetniške honorarje za vodenje civilnih, gospodarskih, upravnih in davčnih zadev; honorarji za posamezne pravne storitve se plačajo na osnovi tarif, ki jih je odobrila ministrska uredba št. 585 iz leta 1994.

(Pravdni stroški) – Stroški (v širšem pomenu) civilnih in gospodarskih postopkov vključujejo pravdne stroške in izdatke ter honorarje za pravno zastopanje.

Stroški postopkov so sestavljeni iz običajnega plačila za uvrstitev na seznam udeležencev v pravdi in drugih stroškov, ki nastanejo (kot so strokovno svetovanje in plačilo avtorskih pravic).

Običajno plačilo, ki je določeno v Prečiščenem besedilu št. 115 iz leta 2002, se plača na vsaki stopnji presojanja in za vsak civilni postopek, vključno s prisilnimi in prostovoljnimi stečajnimi postopki, razen čezakon izrecno ne določa drugače.

Plačilo ni potrebno v postopkih v zvezi z družino določene osebe, pravnim statusom ali sposobnostjo, kot določa IV. knjiga Zakonika o civilnem postopku (na primer, v primerih razveze, določbe, ki se nanašajo na mladoletne osebe in premoženjska razmerja med zakoncema), v preventivnih postopkih (npr. začasni ukrepi za zavarovanje plačila dolga); v zemljiškoknjižnih postopkih, postopkih za izvršbo dobave in izročitve, v postopkih v zvezi s plačili za otrokovo vzdrževanje, vseh postopkih, ki se nanašajo na otroke (npr. postopek glede starševske odgovornosti), in kot to določajo pravila o pristojnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Razlogi za izjeme morajo biti navedeni v končnih določbah dokumenta, ki takšne izjeme uvaja.

Običajno plačilo se ne zahteva v primeru civilnih postopkov za odškodnino v zvezi s kazenskimi postopki, kjer se zahteva samo to, da se prestopnik obsodi; če se zahtevek vloži za odškodnino, tudi če samo alternativno, je treba plačati, če se zahtevku ugodi.

Taksa znaša med najmanj 62 EUR in največ 930 EUR glede na naravo in vrednost spornega predmeta.

(Plačilne obveznosti) – Vsaka stranka nosi stroške zaključenih ali sproženih postopkov in vseh ukrepov, ki so potrebni za te postopke, če tako določa zakon ali sodnik (npr. honorarji za svetovanje). V primerih, ko je stranka upravičena do brezplačne pravne pomoči, stroške nosi država.

To običajno plačilo mora plačati stranka, ki vstopa v postopek, vlaga zahtevek za sprožitev postopka ali v postopkih izvršbe vlaga predlog za odstop terjatve ali prodajo.

Vrednost spornega predmeta je navedena v končnih določbah dokumenta, na osnovi katerega se postopek začenja; stranka, ki dopolni predlog, vloži nasprotno tožbo ali vstopi v pravdo kot intervenient in s tem zviša vrednost spornega predmeta, mora plačati dodatno takso.

(Merila za dodelitev stroškov) – Splošno pravilo je, da sodnik, ki predseduje v primeru, naroči stranki, ki je izgubila, da uspešni stranki povrne pravdne stroške.

Sodnik ima glede stroškov diskrecijsko pravico in lahko odredi, da jih je treba plačati v celoti ali delu ob upoštevanju celotnega izida spora. Upoštevati mora, v kolikšni meri je zahtevek utemeljen. To odločitev je mogoče spodbijati.

Stranka, ki v pravdi ni uspela, mora stranki, ki je zmagala, povrniti honorarje in izdatke odvetnika ter vse zneske, ki so bili plačani za sodno postavljene izvedence ali izvedenske priče, ki jih je določil sodnik. Neuspešna stranka mora poleg tega kriti vse druge izdatke, ki so nastali zaradi vodenja postopka, ki jih mora plačati sodnemu uradniku skupaj s stroškom obvestila o sodbi.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Kaj je brezplačna pravna pomoč?

Brezplačna pravna pomoč ustreza italijanskemu institutu „zastopanja pred sodiščem, ki ga krije država“ za zaščito socialno ogroženih obtožencev, na osnovi katerega so takšne osebe oproščene plačila določenih stroškov (ki so znani kot stroški, ki se pripišejo državi), druge stroške pa plača država.

Če je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči, ji ni treba plačati običajne takse, običajnih plačil za uradna obvestila, določenih taks (takse matičnega urada, takse sodne hipoteke in zemljiškega registra) ter avtorskih pravic.

Država plača naslednje stroške:

  1. honorarje in izdatke odvetnika;
  2. stroške prevoza in stroške, ki so jih utrpeli sodniki, uradniki in sodni delavci za opravljanje svojih dolžnosti izven sodišča;
  3. povrnejo se tudi stroški prevoza in stroški, ki so jih utrpele priče, sodni delavci in priče izvedenci, katerim so stroški nastali pri opravljanju njihovih obveznosti;
  4. stroške objave kakršnega koli obvestila v zvezi z odločitvijo sodnika;
  5. stroške uradnega obvestila.

Država ima pravico do povračila stroškov in če ne dobi denarja od neuspešne stranke, lahko zahteva plačilo od stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, če je ta zmagala v postopku ali se je spor poravnal in je stranka dobila vsaj šestkratni znesek stroškov nastalih izdatkov ali če so postopki prekinjeni ali ustavljeni. Za primere, ko se pravda izbriše iz seznama sodnih zadev ali je ustavljena zaradi opustitve dejanja ali izpolnitve pravnih zahtev s strani strank, obstajajo posebne določbe.

Na vrh straniNa vrh strani

3. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči?

V civilnih postopkih in nepravdnih zadevah (npr. razveza, skrbništvo nad otroki, odločbe glede starševske odgovornosti), so socialno ogroženi toženci upravičeni do brezplačne pravne pomoči, v kolikor so njihovi razlogi dovolj jasno utemeljeni.

Do brezplačne pravne pomoči je upravičen vsakdo z obdavčljivim dohodkom, ki ne presega 9 269,22 EUR, kar je razvidno iz njihove najnovejše davčne napovedi. Dohodkovni prag se prilagaja vsaki dve leti z odredbo ministrstva za pravosodje tako, da se upošteva gibanje ISTAT-ovega indeksa cen potrošniških dobrin.

V primerih, ko zadevna stranka živi z zakoncem ali drugimi družinskimi člani, se kot dohodek šteje celotni družinski dohodek, vključno z vlagateljevim.

Pri ocenjevanju dohodka se upošteva tudi dohodek, ki po zakonu ni obdavčen.

V primeru spodbijanja osebnih pravic ali v pravdah, kjer so interesi vlagatelja v navzkrižju z interesi drugih članov ožje družine, s katero prebiva, se upošteva samo osebni dohodek.

Ko nastopijo okoliščine ali dejstva, ki sprožijo pravne postopke, se tujim državljanom in osebam brez državljanstva s pravno veljavnim prebivališčem v Italiji priznavajo enake pravice kot italijanskim državljanom in enako velja za neprofitne organizacije ali združenja, ki ne opravljajo gospodarskih dejavnosti.

4. Ali se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli za vse spore?

Brezplačna pravna pomoč je na voljo za vse civilne spore in nepravdne zadeve.

Na vrh straniNa vrh strani

Brezplačne pravne pomoči ni mogoče dobiti v primerih odstopa terjatev tretjih oseb, razen če je bil namen odstopa poravnava prejšnjih terjatev.

5. Ali obstaja za nujne primere posebni postopek?

Za nujne primere ni posebnega postopka. Vendar pa je potrebno poudariti, da je odločitve potrebno sprejeti hitro (v roku 10 dni) in da velja splošno načelo, ki izhaja iz določb, ki urejajo brezplačno pravno pomoč, in ki določa, da mora v nujnih primerih organ, ki je zadolžen za odobritev brezplačne pravne pomoči, nemudoma sprejeti odločitev.

6. Kje je mogoče pridobiti obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Po nedavni uvedbi novih določb v zvezi s tem je ministrstvo za pravosodje v postopku oblikovanja obrazca prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se bo vložil pri organu, pristojnim za odobritev pravne pomoči.

Kdor meni, da izpolnjuje zakonske zahteve, lahko zahteva brezplačno pravno pomoč, ne da bi uporabil vnaprej natisnjene obrazce v kateri koli fazi ali stopnji postopka, vlogo pa mora podpisati.

Podpis mora biti overjen s strani odvetnika stranke ali v skladu z 38. poglavjem Predsedniške uredbe št. 2000/445 (vlogo je treba podpisati v prisotnosti člana osebja sodišča, lahko pa se jo vloži skupaj z neoverjeno fotokopijo dokumenta, ki dokazuje identiteto podpisnika).

Vloga se lahko pošlje preko telefaksa ali elektronske pošte ob upoštevanju ustreznih formalnosti.

7. Katere dokumente je treba priložiti k prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Vlogo je treba vložiti na običajnem (nežigosanem) papirju in vsebovati mora naslednje podatke, ker je sicer nedopustna:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. prošnjo za brezplačno pravno pomoč in navedbo postopka, če se je ta že začel;
  2. osebne podatke zadevne osebe in njenih družinskih članov, skupaj z njihovimi davčnimi številkami;
  3. izjavo vlagatelja, da je njegov ali njen dohodek takšen, da mu zagotavlja brezplačno pravno pomoč, in navedbo skupnega dohodka, ki se upošteva pri presoji;
  4. podjetje, katerega se do zaključka pravde obvešča o znatnih nihanjih v dohodku v prejšnjem letu v roku 30 dni od preteka enega leta od predložitve vloge, ali predhodna obvestila v zvezi z nihanji.

Da bi bila dopustna, mora vloga vsebovati izjavo o dejanskem in pravnem stanju, ki se lahko uporabi za odločitev, da zahtevek ni očitno neutemeljen, skupaj z izrecno navedbo dokazov, ki se bodo predložili.

V primeru dohodka, ki je bil ustvarjen v tujini, morajo državljani držav, ki niso članice EU, priložiti potrdilo pristojnega konzulata, ki potrjuje resničnost izjave.

Na zahtevo sodnika ali pristojne odvetniške zbornice mora vlagatelj predložiti dokumente, ki dokazujejo resničnost njegove ali njene izjave, v nasprotnem primeru vloga ne bo dopustna.

8. Kje se predloži prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Vlogo lahko vloži samo vlagatelj ali odvetnik vlagatelja, lahko pa se pošlje s priporočeno pošto na odvetniško zbornico okrožja, kjer bo sodnik obravnaval zadevo; če pa zadeva ni v teku, se pošlje tja, kjer ima sedež sodnik, ki pozna glavna dejstva zadeve.

Če je zadeva v fazi pritožbe, je pristojni organ odvetniška zbornica, kjer je sodnik izdal spodbijano odločbo.

Odvetniška zbornica bo vlagatelju odobrila brezplačno pravno pomoč v roku desetih dni, če je prepričana, da dohodek ne presega določenega najvišjega zneska in da zahtevki vlagatelja niso očitno neutemeljeni.

Na vrh straniNa vrh strani

Če je sprožena civilna tožba za odškodnino v zvezi s kazenskim postopkom, se mora vloga predložiti ali dostaviti v pisarno sodnika, ki vodi pravdo in ki bo odločil o tej vlogi.

9. Na kakšen način se prosilec seznani z odločitvijo pristojnega organa o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Kopije dokumenta, s katerim odvetniška zbornica vlogo odobri, zavrne ali jo razglasi za nedopustno, se pošljejo zadevni stranki in sodniku.

Če je vlagatelj v priporu, se izvod odločbe pošlje v skladu s pravili, ki so določena v Zakoniku o kazenskem postopku.

10. Kaj naj stori prosilec za brezplačno pravno pomoč, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

11. Kdo upravičencu do brezplačne pravne pomoči določi odvetnika?

Vlagatelji, katerim se odobri brezplačna pravna pomoč, lahko imenujejo odvetnika s seznamov odvetnikov za brezplačno pravno pomoč, ki ga sestavijo odvetniške zbornice pri sodiščih druge stopnje okrožja sodnika, ki so mu znana glavna dejstva zadeve, ali sodnika, pred katerim je postopek v teku.

Poleg tega lahko vlagatelji, katerim je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, imenujejo izvedence, če zakon to dovoljuje.

Če je zadeva v pritožbeni fazi, se odvetnik izbere iz seznamov, ki jih sestavijo odvetniške zbornice pri drugostopenjskem sodišču, kjer ima sodnik, ki je izdal spodbijano odločbo, svoje prostore.

Seznam odvetnikov za brezplačno pravno pomoč vključuje strokovnjake, ki so zaprosili za to, da se jih uvrsti na seznam in ki imajo potrebne kvalifikacije za zastopanje strank.

Na vrh straniNa vrh strani

Odvetniška zbornica sprejme odločitev glede vključitve odvetnikov na seznam na osnovi odnosa določenega odvetnika, strokovnih izkušenj, ki jih je pridobil v obdobju vsaj šestih let, in dejstva, da zoper določenega odvetnika niso bili uvedeni disciplinski ukrepi.

Odvetniki se lahko kadar koli črtajo s seznama. Seznam se obnavlja vsako leto in je dostopen za javnost v vseh sodniških prostorih v določenem okrožju.

Odvetnik, ki zastopa prejemnika brezplačne pravne pomoči, mora zaprositi za obvestilo, da se je postopek prekinil, če se je primer umaknil s seznama sodnih zadev zaradi pasivnosti strank (v skladu s 309. poglavjem Zakonika o civilnem postopku).

Če tega ne stori, se to obravnava kot disciplinski prestopek.

12. Ali se upravičencu do brezplačne pravne pomoči krijejo vsi stroški postopka?

Prejemniki brezplačne pravne pomoči so oproščeni plačila določenih stroškov, medtem ko druge plača država, kot je določeno v 131. poglavju prečiščenega besedila št. 2002/115. Pomoč pokriva vse stroške postopka, ki so določeni po zakonu, vključno z imenovanjem strokovnjaka, da deluje v imenu prejemnika pomoči. Vendar pomoč ne pokriva stroškov izvensodnega svetovanja.

Honorar in izdatke vlagateljevega odvetnika odredi sodnik na koncu vsake faze ali stopnje postopka in na koncu postopka.

Izdatki in honorarji se določijo tudi za sodnikovega pomočnika in vsakega strokovnjaka, ki deluje v imenu vlagatelja.

O odločitvi glede plačila stroškov se obvesti prejemnika pomoči in udeležene stranke, vključno z javnim tožilcem, ki jo lahko spodbijajo.

Na vrh straniNa vrh strani

Odvetnik vlagatelja, pomočnik sodnika in vlagateljev strokovnjak ne sme zaprositi za ali prejeti od svoje stranke kakršnega koli plačila ali nadomestila, ki ni zakonsko določeno. Vsak drugačen dogovor je ničen in vsaka kršitev te prepovedi se šteje za resni disciplinski prekršek.

V primeru, da je vložena civilna tožba v zvezi s kazenskim postopkom, stroške postopka ureja 108. poglavje prečiščenega besedila. Upravičenost do brezplačne pravne pomoči pa prejemniku na splošno daje enaka upravičenja, kot jih določajo splošna pravila.

13. Kako se krijejo ostali stroški, kadar se upravičencu le delno dodeli brezplačna pravna pomoč?

Predpisi o brezplačni pravni pomoči ne urejajo delne dodelitve brezplačne pravne pomoči.

14. Ali brezplačna pravna pomoč obsega tudi vložitev pravnega sredstva?

Upravičenost do brezplačne pravne pomoči zajema vse stopnje in faze postopka in vse postopke, ki izvirajo iz tega postopka ali so z njim kako drugače povezani (na primer izvršba).

Vendar če prejemnik brezplačne pomoči v postopku ne uspe, brezplačne pravne pomoči ne sme uporabiti za spodbijanje sodbe, razen v primeru odškodninskih zahtevkov v zvezi s kazenskim postopkom.

15. Ali se lahko izvajanje delne brezplačne pravne pomoči prekine pred koncem postopka (ali celo po končanem postopku)?

Če med postopkom pride do sprememb prejemnikovega dohodka, ki vplivajo na njegovo ali njeno upravičenost do brezplačne pravne pomoči, bo predsedujoči sodnik v postopku pomoč ukinil.

Poleg tega lahko sodnik v postopku kadarkoli umakne brezplačno pravno pomoč, če ugotovi, da pogoji za upravičenost niso bili izpolnjeni ali da zadevna stranka ni ravnala ali se odzvala v dobri veri ali je ravnala z veliko malomarnostjo.

Ukinitev začne veljati v trenutku, ko so spremembe okoliščin potrjene, v drugih primerih pa deluje retroaktivno in je potrebna izterjava zneskov, ki jih je krila država.

Če se odkrije, da so bile podane napačne navedbe, finančna služba zahteva ukinitev pomoči in pošlje dokaze javnemu tožilcu, ki je odgovoren za sprožitev kazenskih postopkov, ki bi lahko izvirali iz tega.

Preverjanja, da so pogoji za primernost pomoči še naprej izpolnjeni, se lahko ponavljajo med postopkom na zahtevo sodnih organov ali na pobudo finančne službe.

Za napačne navedbe glede dohodka je zagrožena kazen zapora od enega do petih let in globa od 309,87 EUR do 1 549,37 EUR. Kazen se poviša, če je zaradi napačne navedbe deklarant pridobil ali še naprej dobival brezplačno pravno pomoč.

Posledica obsodbe je retroaktivna ukinitev pomoči in izterjava zneskov, ki jih je krila država, od prestopnika.

16. Ali je mogoča pritožba zoper odločitev o neupravičenosti do brezplačne pravne pomoči?

Če pristojna odvetniška zbornica zavrne vlogo za brezplačno pravno pomoč ali meni, da je nedopustna, lahko vlagatelj vlogo ponovno vloži pri sodniku, ki predseduje v zadevi, ki nato sprejme odločitev o vlogi v obliki sklepa.

Nadaljnje informacije

Varstvo zapuščenih otrok; postopki o starševski odgovornosti

Zakon št. 149 z dne 28. marca 2001 (objavljen v Uradnem listu št. 96/2001) je uvedel obvezno postavitev odvetnika v postopkih, ki zadevajo zapustitev otrok, in v postopkih glede starševske odgovornosti (omejevanje in odvzem starševske odgovornosti).

Te določbe bodo zahtevale dodatno izvršilno zakonodajo in bodo začele veljati s 1. julijem 2003 (Uredba št. 126/2002).

Do takrat bo postopke iz zakona št. 184/1983 (postopki v zvezi z obvestilom o možnosti za posvojitev in posvojitveni postopki), še naprej urejalo prečiščeno besedilo št. 115/2002. 143. poglavje prečiščenega besedila zahteva, da država plača:

  1. honorarje in izdatke odvetnika, izvedenskih prič in vseh strokovnjakov, ki delujejo v imenu vlagatelja;
  2. nadomestilo in izdatke, ki se plačajo sodnikom, javnim uslužbencem in delavcem sodišča za delo, ki ga opravijo izven sodišča;
  3. izdatke in nadomestilo za priče in notarje;
  4. honorarje in nadomestilo, ki gre sodnim uradnikom za obvestilo in izvršbo.
Za primere starševske odgovornosti se uporabljajo določbe o nepravdnih zadevah.

Postopki za deportacijo državljanov držav, ki niso članice EU

V postopkih deportacije v zvezi z državljani držav, ki niso članice EU, država nosi stroške odvetnika ter honorarje in izdatke pomočnika sodnika, ki jih odredi predsedujoči sodnik.

Ugovori se lahko vložijo pri predsedniku zadevne pisarne sodišče.

Postopki imenovanja skrbnika in postopki izdaje prepovedi, ki jih sproži javni tožilec

Stroški se plačajo v skladu s splošnim pravilom.

Honorarje strokovnih svetovalcev osebe, ki ji grozi prepoved ali postavitev skrbnika, pa nosi država.

Ko sodišče odloči o zadevi, ima država pravico, da zahteva plačilo od skrbnikov, če sodišče ugotovi, da je dohodek višji od najvišjega zneska, ki je določen za pridobitev brezplačne pravne pomoči v civilnih zadevah, ob upoštevanju predloženih dokumentov ali poizvedb, ki jih opravi finančna služba.


« Pravna pomoč - Splošne informacije | Italija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 14-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo