Evropska komisija > EPM > Pravna pomoč > Madžarska

Zadnja sprememba: 22-10-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravna pomoč - Madžarska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kateri so stroški postopka in kdo jih običajno nosi? 1.
2. Kaj je brezplačna pravna pomoč? 2.
3. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči? 3.
4. Ali se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli za vse spore? 4.
5. Ali obstaja za nujne primere posebni postopek? 5.
6. Kje je mogoče pridobiti obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 6.
7. Katere dokumente je treba predložiti k prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 7.
8. Kje se predloži prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 8.
9. Na kakšen način se prosilec seznani z odločitvijo pristojnega organa o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 9.
10. Kaj naj stori prosilec za brezplačno pravno pomoč, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 10.
11. Kdo upravičencu do brezplačne pravne pomoči določi odvetnika? 11.
12. Ali se upravičencu do brezplačne pravne pomoči krijejo vsi stroški postopka? 12.
13. Kako se krijejo ostali stroški, kadar se upravičencu le delno dodeli brezplačna pravna pomoč? 13.
14. Ali brezplačna pravna pomoč obsega tudi vložitev pravnega sredstva? 14.
15. Ali se lahko izvajanje brezplačne pravne pomoči prekine pred koncem postopka (ali celo po končanem postopku)? 15.
16. Ali je mogoča pritožba zoper odločitev o neupravičenosti do brezplačne pravne pomoči? 16.

 

1. Kateri so stroški postopka in kdo jih običajno nosi?

Stroški postopka so vsi stroški, ki nastanejo v zvezi s sodnim postopkom ali v zunajsodnih pravnih zadevah. Možne vrste stroškov postopka in pravila o kritju teh stroškov se razlikujejo v civilnih in kazenskih postopkih.

a) Stroški postopka v civilnem postopku:

Za civilni postopek so osnovna pravila o stroških postopka zajeta v Zakonu III. o zakoniku o civilnem postopku iz leta 1952. V njem so navedene možne vrste stroškov postopka. Takšni stroški vključujejo na primer stroške predhodnih poizvedb in izmenjave pisem, dajatve za začetek postopka, stroške za priče in izvedence, stroške za upravitelje in tolmače, stroške lokalnega postopka in preiskave. Stroški postopka vključujejo tudi denarne stroške ter stroške odvetnika, ki zastopa stranko, pravnega svetovalca in patentnega zastopnika.

Sodišče odloči o stroških v končni odločbi o vsebini zadeve, običajno pa mora stroške uspešne stranke plačati stranka, ki ni bila uspešna. V skladu z Zakonom lahko sodišče izjemoma odloči, da stranka, ki ne uspe, ne plača stroškov postopka ali dela takšnih stroškov, ampak da jih neposredno krijejo zadevne osebe (če mora stroške procesnega dejanja plačati na primer priča, izvedenec ali katera koli druga oseba, ki ni vključena v postopek). Sodišče lahko sprejme podobno odločitev, če ena od strank krije stroške katerega koli procesnega dejanja ne glede na odločitev, ki jo v postopku sprejme sodišče (kadar stranka na primer opravi procesna dejanja neuspešno ali neutemeljeno zamuja z nekaterimi procesnimi dejanji ali zamudi rok ali kakor koli drugače povzroči nepotrebne stroške). Če pred sprejetjem odločitve o vsebini zadeve nastanejo stroški postopka, ki jih mora kriti ena od strank, jih mora ta stranka plačati vnaprej. Če sodišče odloči, da je treba stroške plačati vnaprej, jih mora stranka, na kateri je dokazno breme, ali stranka, ki je s svojim ravnanjem povzročila stroške, začasno plačati, vendar potem sodišče v odločbi o vsebini zadeve odloči, kdo jih bo kril na koncu postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

b) Stroški postopka v kazenskem postopku:

Na podlagi Zakona XIX o kazenskem postopku iz leta 1998 stroški postopka v kazenskem postopku vključujejo:

  • stroške, ki jih vnaprej plača država od začetka postopka do konca izvršitve kazni in med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi in posebnim postopkom;
  • denarne stroške obtoženca, žrtve, civilne stranke, nadomestnega zasebnega tožilca, zasebnega tožilca ali pravnega zastopnika obtoženca in žrtve, ki so povezani z zadevo, čeprav jih država ni plačala vnaprej;
  • denarne stroške in honorarje imenovanega pravnega zagovornika in zastopnika obtoženca, civilne stranke in nadomestnega zasebnega tožilca, čeprav jih država ni plačala vnaprej.

V kazenskem postopku sodišče določi, da mora stroške kazenskega postopka plačati obtoženec, če je obsojen. Obtožencu se lahko naložijo le stroški kazenskega postopka, ki so nastali zaradi dejanj, v zvezi s katerimi je bil spoznan za krivega. Vendar se obtožencu ne smejo naložiti stroški kazenskega postopka, ki so nepotrebni in niso povezani s kršitvijo obtoženca. Del stroškov v kazenskem postopku, ki se ne smejo naložiti obtožencu, krije država. Država krije tudi stroške, ki nastanejo, ker je obtoženec gluh, nem, slep ali ker med postopkom ne govori madžarskega jezika ali regionalnega ali manjšinskega jezika. Čeprav je obtoženec oproščen ali se postopek ustavi, mora obtoženec plačati stroške, ki so nastali zaradi storjene kršitve.

2. Kaj je brezplačna pravna pomoč?

Brezplačna pravna pomoč je institucionalni sistem, ki omogoča, da se lahko osebam, za katere je v skladu z zakonom ugotovljeno, da nimajo potrebnih sredstev, zagotovijo strokovno pravno svetovanje, zastopanje v postopku ter ugodnosti glede stroškov pri uveljavljanju pravic in reševanju pravnih sporov.

Na vrh straniNa vrh strani

3. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči?

Zakon LXXX o brezplačni pravni pomoči iz leta 2003 bo začel veljati v dveh fazah: pravila o brezplačni pravni pomoči za zunajsodne pravne zadeve so začela veljati 1. aprila 2004, nova pravila o brezplačni pravni pomoči za sodne postopke pa začnejo veljati 1. januarja 2008. Določbe Zakona, ki že veljajo, omogočajo, da se uporabijo oblike brezplačne pravne pomoči, ki niso povezane s sodnimi postopki (pravno svetovanje in priprava). Brezplačna pravna pomoč v zunajsodnih pravnih zadevah pomeni, da honorarje za pravnega strokovnjaka, ki stranki zagotovi zakonsko opredeljeno pravno storitev, plača ali vnaprej plača država v imenu stranke.

4. Ali se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli za vse spore?

V skladu z veljavnimi pravili je brezplačna pravna pomoč na voljo v civilnih in kazenskih postopkih. Sistem pomoči med postopkom običajno upravljajo sodišča (v kazenskem postopku preiskovalni organi, tožilstvo in sodišča). Dodelitev brezplačne pravne pomoči v posameznem pravnem sporu je odvisna od več dejavnikov; eden od njih je vrsta zadevnega pravnega spora. Glede na vrsto pravnega spora se brezplačna pravna pomoč ne more dodeliti v civilnih postopkih, ki so na primer povezani z registracijo gospodarske družbe, notarskimi postopki itd.

V kazenskem postopku je dodelitev brezplačne pravne pomoči odvisna zlasti od položaja obtoženca. Če se na podlagi proučitve finančnega položaja obtoženca ugotovi, da nima dovolj sredstev, lahko prejme brezplačno pravno pomoč ne glede na kaznivo dejanje, za katerega je obtožen. Prosilcu je treba dodeliti brezplačno pravno pomoč ne glede na njegov finančni položaj, če je na primer mladoleten, v priporu itd.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Ali obstaja za nujne primere posebni postopek?

V sodnih postopkih v kazenskih zadevah, v katerih je obtoženec ali nadomestni zasebni tožilec tujec in bi se zaradi pridobitve potrdil zavlekel postopek, sodnik pri odločitvi o prošnji ne upošteva zahteve za predložitev potrdil, če je na podlagi okoliščin v zadevi verjetno, da obtoženec nima sredstev.

V zunajsodnih pravnih zadevah lahko prosilec prejme brezplačno pomoč takoj. Ustrezen predpis določa: „Če pravna storitev traja največ dve uri ali če stranka takoj potrebuje pravno storitev, ki traja največ štiri ure, lahko stranka uporabo pravne storitve zahteva neposredno pri osebi, ki zagotavlja brezplačno pravno pomoč“. V takšnem primeru se uporaba brezplačne pravne pomoči odobri pozneje.

6. Kje je mogoče pridobiti obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v sodnem postopku lahko stranka pridobi na sodišču (v kazenskem postopku na sodišču in tudi pri preiskovalnem organu, na tožilstvu in v kraju pripora). Pri vrstah sodnih postopkov, pri katerih ni glavne obravnave, je obrazec na voljo v območni pisarni Urada za pravosodje v kraju prebivališča stranke ter se lahko prenese s spletne strani Ministrstva za pravosodje (www.im.hu Deutsch - English - français - magyar). Če se prošnja za takojšnjo uporabo pravne storitve predloži neposredno osebi, ki zagotavlja brezplačno pravno pomoč (točka 5), potrebne obrazce prošnje zagotovi oseba, ki zagotavlja brezplačno pravno pomoč.

Na vrh straniNa vrh strani

7. Katere dokumente je treba predložiti k prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

V sodnem postopku mora prosilec prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložiti listine, na podlagi katerih se ugotavlja upravičenost do pomoči. Te listine so:

  • izjava o osebnih podatkih o prosilcu in njegovih odvisnih družinskih članih,
  • izjava o finančnem položaju prosilca in njegovih odvisnih družinskih članov,
  • če je prosilec ali njegov odvisni družinski član zaposlen, potrdilo delodajalca o njegovem dohodku na dan vložitve prošnje,
  • potrdilo o obdavčljivem dohodku, ki ga je prosilec prejel v koledarskem letu pred vložitvijo prošnje,
  • če prosilec prejema pokojnino, zadnje poštno potrdilo, na katerem je naveden znesek pokojnine,
  • če prosilec ali njegov odvisni družinski član prejema nadomestilo za primer brezposelnosti ali drugo stalno socialno pomoč, potrdilo, na katerem sta navedena obdobje upravičenosti in prejeti znesek.

Prošnji za brezplačno pravno pomoč v zunajsodnih zadevah je treba priložiti naslednje listine:

  • izjavo o osebnih podatkih o prosilcu in osebah, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ter o njihovem finančnem položaju,
  • če je prosilec ali njegov odvisni družinski član zaposlen, potrdilo delodajalca o njegovem obdavčljivem dohodku na dan vložitve prošnje,
  • če prosilec prejema pokojnino, mesečno poštno potrdilo o prejemu pokojnine za mesec pred vložitvijo prošnje ali zadnji bančni izpisek (izvod),
  • če prosilec ali njegov odvisni družinski član prejema nadomestilo za primer brezposelnosti ali drugo stalno socialno pomoč, potrdilo, na katerem sta navedena obdobje upravičenosti in prejeti znesek.

8. Kje se predloži prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Prošnje za brezplačno pravno pomoč v sodnem postopku je treba vložiti pri sodišču med sodnim postopkom (v kazenskem postopku se pred vložitvijo obtožnice vloži pri preiskovalnem organu, potem pa pri sodišču). Prošnje za brezplačno pravno pomoč v zunajsodnem postopku je treba vložiti pri Uradu za pravosodje ali v njegovi območni pisarni v kraju prebivališča stranke, v nujnih primerih pa se lahko predloži tudi osebi, ki zagotavlja brezplačno pravno pomoč.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Na kakšen način se prosilec seznani z odločitvijo pristojnega organa o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Pogoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči so določeni v ustrezni zakonodaji. V sodnem postopku prosilca obvesti sodišče, v zunajsodnem postopku pa pisarna Urada za pravosodje.

10. Kaj naj stori prosilec za brezplačno pravno pomoč, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Če sodišče ali tožilec v sodnem postopku odobri prošnjo (o imenovanju odvetnika, ki ga določi sodišče, ali zagovornika ali oprostitvi plačila stroškov), prosilcu ni treba storiti ničesar.

Če urad Ministrstva za pravosodje odobri brezplačno pravno pomoč v zunajsodnem postopku, lahko prosilec poišče osebe, ki zagotavljajo brezplačno pravno pomoč, da uporabi njihove storitve.

11. Kdo upravičencu do brezplačne pravne pomoči določi odvetnika?

Če se prosilcu odobri zastopanje ali zagovor v sodnem postopku, mu sodišče določi pravnega zastopnika ali odvetnika. Storitve brezplačne pravne pomoči v zunajsodnih zadevah lahko zagotovijo odvetniki, notarji, civilne organizacije, ki imajo svoje odvetnike, in univerzitetna pravna raziskovalna središča, prosilci pa jih lahko izberejo v registru, ki ga vodi Osrednji urad za pravosodje.

12. Ali se upravičencu do brezplačne pravne pomoči krijejo vsi stroški postopka?

To je odvisno zlasti od vrste ugodnosti, ki jo prejme prosilec:

Na vrh straniNa vrh strani

a) Ugodnosti v civilnem postopku so odvisne od stroškov, ki jih zajemajo:

  • oprostitev plačila stroškov je najobsežnejša skupina: vključuje oprostitev plačila sodnih stroškov, oprostitev predplačila in plačila stroškov med postopkom ter možnost, da se zahteva imenovanje odvetnika, ki ga določi sodišče,
  • oprostitev plačila sodnih stroškov je ožja skupina v primerjavi z oprostitvijo plačila stroškov: stranki ni treba plačati sodnih stroškov, vendar ni upravičena do drugih ugodnosti, povezanih z oprostitvijo plačila stroškov,
  • v primeru pravice do obračuna registracije je lahko upravičena stranka oproščena le predplačila stroškov, stranka, ki mora na podlagi odločbe sodišča plačati stroške, pa mora to storiti ob koncu postopka.

Oprostitev plačila stroškov, oprostitev plačila sodnih stroškov in pravica do obračuna registracije niso povezane s stroški postopka, ki jih mora plačati nasprotna stranka, in obveznostjo vračila plačanih sodnih stroškov in stroškov (stroškov izvršitve), ki so jih vnaprej plačale stranke v izvršilnem postopku.

b) Če je v kazenskem postopku verjetno, da obtoženec ne bo mogel plačati stroškov postopka zaradi svojega dohodka ali finančnega položaja, in to potrdi, sodišče ali tožilstvo na zahtevo obtoženca ali njegovega zagovornika odloči o tem, ali se obtožencu odobri osebna oprostitev plačila stroškov. Če je osebna oprostitev plačila stroškov odobrena:

  • sodišče, tožilec ali preiskovalni organ na zahtevo obtoženca imenuje zagovornika,
  • enkrat se ne plačajo sodni stroški za pripravo izvodov listin v kazenskem postopku za obtoženca in imenovanega zagovornika,
  • država plača honorarje in potrjene denarne stroške odvetnika, ki ga določi sodišče.

13. Kako se krijejo ostali stroški, kadar se upravičencu le delno dodeli brezplačna pravna pomoč?

Ker veljavna zakonodaja na razlikuje med delno in popolno oprostitvijo plačila stroškov v sodnem postopku, oprostitev plačila stroškov, če jo sodišče odobri, zajema vse stroške postopka, razen izjem iz točke 12.

Na vrh straniNa vrh strani

14. Ali brezplačna pravna pomoč obsega tudi vložitev pravnega sredstva?

Če je brezplačna pravna pomoč odobrena, zajema vse stopnje postopka, vključno s postopkom s pravnimi sredstvi in postopkom izvršitve.

15. Ali se lahko izvajanje brezplačne pravne pomoči prekine pred koncem postopka (ali celo po končanem postopku)?

a) V civilnem postopku sodišče preveri, ali so še vedno izpolnjeni pogoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči:

  • do izdaje končne odločbe v postopku vsako leto glede na datum odobritve,
  • pred izdajo izvršilnega naslova, če je od končne odločbe v postopku minilo eno leto, in
  • kadar koli med postopkom - vključno z odločitvijo o zahtevi za revizijo - če se ugotovijo novi podatki o tem, da ob odobritvi ali pozneje v postopku niso bili izpolnjeni pogoji.

Med revizijo sodišče prekliče pomoč, če stranka ne izpolnjuje poziva sodišča ali če sodišče pri reviziji ugotovi, da prosilec ne izpolnjuje več pogojev.

b) Med kazenskim postopkom mora obtoženec, ki prejema brezplačno pravno pomoč, ali nadomestni zasebni tožilec sporočiti vse spremembe svojega dohodka in finančnega položaja ali dohodka in finančnega položaja odvisnega družinskega člana - razen kadar se dohodek zmanjša ali se ne prejema več - ter vse spremembe osebnih okoliščin, ki so povezane s pogoji odobritve. Sodišče in tožilec na podlagi izjave, vendar vsaj enkrat letno, preverita, ali prosilec še vedno izpolnjuje pogoje za osebno oprostitev plačila stroškov. Sodišče ali tožilec, če gre za obdolženca pred vložitvijo obtožnice, lahko na lastno pobudo izvedeta revizijo upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, če novi podatki kažejo, da ob odobritvi ali pozneje v postopku niso bili izpolnjeni pogoji upravičenosti.

Če se pri reviziji ugotovi, da pogoji za brezplačno pravno pomoč niso bili izpolnjeni, to pomoč pred vložitvijo obtožnice prekliče tožilec, če gre za nadomestnega zasebnega tožilca, pa jo potem prekliče sodišče.

16. Ali je mogoča pritožba zoper odločitev o neupravičenosti do brezplačne pravne pomoči?

Prosilec se lahko pritoži zoper sodno odločbo ali odločitev tožilca o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v sodnem postopku. V primeru oblik brezplačne pravne pomoči v zunajsodnem postopku se je mogoče pri Uradu za pravosodje pritožiti zoper odločbo, s katero je pristojna območna pisarna zavrnila prošnjo. Poleg tega se lahko zahteva sodna revizija drugostopenjske končne odločbe Osrednjega urada za pravosodje.

Nadaljnje informacije

Najpomembnejše informacije in informativni viri o madžarskem sistemu brezplačne pravne pomoči so na voljo na spletni strani Ministrstva za pravosodje (www.im.hu Deutsch - English - français - magyar).

« Pravna pomoč - Splošne informacije | Madžarska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 22-10-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo