Evropska komisija > EPM > Pravna pomoč > Francija

Zadnja sprememba: 06-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravna pomoč - Francija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj so stroški sojenja in kdo jih običajno nosi? 1.
2. Kaj je pravna pomoč? 2.
3. Kdo je upravičen do pravne pomoči? 3.
4. Ali se lahko pravna pomoč uveljavlja v vseh sporih? 4.
5. Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere? 5.
6. Kje je mogoče dobiti obrazec za vlogo za pravno pomoč? 6.
7. Katere dokumente je treba priložiti k vlogi za pravno pomoč? 7.
8. Kje se vloži vloga za pravno pomoč? 8.
9. Na kakšen način se prosilca seznani o tem, ali izpolnjuje pogoje za pravno pomoč? 9.
10. Kaj stori prosilec, ki izpolnjuje pogoje za pravno pomoč? 10.
11. Kdo določi odvetnika upravičencu do pravne pomoči? 11.
12. Ali se upravičencu do pravne pomoči krijejo vsi stroški sojenja? 12.
13. Kako se krijejo ostali stroški, kadar upravičenec izpolnjuje pogoje za delno pravno pomoč? 13.
14. Ali pravna pomoč obsega tudi vložitev pritožbe? 14.
15. Ali se lahko izvajanje pravne pomoči prekine pred koncem sojenja (ali celo po njem)? 15.
16. Ali je mogoča pritožba zoper odločbo o neupravičenosti do pravne pomoči? 16.

 

1. Kaj so stroški sojenja in kdo jih običajno nosi?

Stroški tožbe pri sodišču so odvisni od narave in zapletenosti zadeve, postopka in sodišča, ki obravnava zadevo. Razlikovati je mogoče med tremi skupinami stroškov:

  • odvetniški honorarji, za katere ni določena nobena stalna plačilna lestvica – odvetnik in stranka se lahko prosto dogovorita o višini zneska, ki ga mora stranka na splošno plačati, razen če je upravičena do pravne pomoči;

  • sodni stroški, ki so izčrpno navedeni v členu 695 novega Zakonika o civilnem postopku in ki so sestavljeni zlasti iz:

    1. dodatnih honorarjev za odvetnike (in odvetnike na pritožbenem sodišču (avoués)); dodatni honorarji se razlikujejo od osnovnih honorarjev;

    2. procesnih stroškov za sodne izvršitelje;

    3. stroškov za sodna izvedenska mnenja in preiskave;

    4. plačil prič (stalna plačilna lestvica);

    5. odvetniških honorarjev za obravnave.

    6. Izdatki: stroški za s postopkom povezane izdatke strokovnjakov, za povračilo katerih je določena stalna plačilna lestvica.

    Sodne stroške plača stranka, ki izgubi, v skladu s členom 696 novega Zakonika o civilnem postopku. Vseeno lahko sodišče z utemeljeno odločbo odredi, da stroške v celoti ali delno plača druga stranka, pri čemer v slednjem primeru določi delež, ki ga plača vsaka stranka.

  • Drugi stroški strank: praviloma te stroške krijejo stranke same, razen če sodišče odloči drugače v kazenskih in tudi civilnih postopkih. Sodišče odloči na podlagi pravičnosti, pri tem pa upošteva tudi plačilno sposobnost stranke, ki izgubi. Sodišče lahko odloči, da se nalog za plačilo stroškov ne izda.

    Na vrh straniNa vrh strani

V kazenskih postopkih stroške sojenja krije država. Obsojenci morajo plačati stalne stroške za postopek, njihova višina pa je odvisna od teže kaznivega dejanja.

2. Kaj je pravna pomoč?

Sedanji sistem pravne pomoči (ki je nadomestil starega, ki je temeljil na zakonodaji iz leta 1972) urejata Zakon o pravni pomoči (št. 91-647 z dne 10. julija 1991) in Uredba št. 91-1266 z dne 18. decembra 1991. Zajema:

  • pravno pomoč v ožjem smislu: finančna pomoč za sodne postopke in zunajsodne postopke;
  • pomoč za plačilo odvetniških honorarjev v kazenskih postopkih, ki so na voljo namesto kazenskega pregona (poravnava in mediacija), za pravno pomoč priprti osebi zaradi zaslišanja na policiji in za disciplinske postopke v zaporih; ter
  • dostop do prava (informacij, usmerjanja, brezplačnega pravnega svetovanja). Na podlagi pravne pomoči ima prejemnik pravico do brezplačne pomoči s strani odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka (sodnega izvršitelja, odvetnika pri pritožbenem sodišču (avoué), notarja, dražitelja itd.) in do oprostitve sodnih stroškov.

Na podlagi pravne pomoči ima prejemnik pravico do brezplačne pomoči s strani odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka (sodnega izvršitelja, odvetnika pri pritožbenem sodišču (avoué), notarja, dražitelja itd.) in do oprostitve sodnih stroškov.

3. Kdo je upravičen do pravne pomoči?

Pravna pomoč je na voljo pri uradu za pravno pomoč pri regionalnem sodišču, prejemnik pa mora izpolnjevati zahteve v zvezi s sredstvi, državljanstvom, stalnim prebivališčem in dopustnostjo. Sredstva

Na vrh straniNa vrh strani

Pravno pomoč je mogoče prejeti, če povprečna skupna sredstva za prejšnje koledarsko leto (razen družinskih dodatkov in nekaterih socialnih ugodnosti) ne presegajo mejne vrednosti, ki je zakonsko določena vsako leto.

Vloge za pravno pomoč, vložene leta 2004, se na primer pregledajo na podlagi sredstev, prejetih leta 2003. Od 1. januarja 2004 je omejitev za mesečna sredstva za eno osebo 830 EUR za polno pravno pomoč in 1 244 EUR za delno pravno pomoč. V obeh primerih se omejitev zviša za 149 EUR za prvi dve vzdrževani osebi in za 94 EUR za tretjo in naslednje vzdrževane osebe.

Če sredstva presegajo omejitev, je mogoče prejeti pravno pomoč izjemoma, če je tožba zelo zanimiva glede na vsebino in verjetne stroške (člen 6 Zakona iz leta 1991).

Izjava o sredstvih ni potrebna, če oseba prejema prispevke Nacionalnega solidarnostnega sklada ali najnižji dohodek za vključitev ali če prejema pokojnino za vojne veterane ali vojne žrtve.

  • Državljanstvo

Do pravne pomoči je prosilec upravičen, če je francoski državljan ali državljan Evropske unije ali tuj državljan, ki zakonito običajno prebiva v Franciji. Do pravne pomoči v zadevi, ki jo obravnava francosko sodišče, je upravičeni tudi, čeprav je tuj državljan in ne prebiva v Franciji, če je državljan države, s katero ima Francija sklenjen mednarodni ali dvostranski sporazum, ki podeljuje pravico do pravne pomoči.

  • Prebivališče

Razen za zgoraj navedene primere je načeloma potrebno običajno in zakonito prebivališče v Franciji. Vseeno izjemoma ni obvezno, če je vlagateljeva tožba zelo zanimiva glede na vsebino in verjetne stroške.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravno pomoč brez izpolnjevanja zahteve o prebivališču prejmejo tudi tuji državljani, ki so mladoletne osebe, priče, osebe, zoper katere poteka uradna preiskava, obdolženci, obtoženci, obsojenci ali stranke v civilnem sporu ali če je postopek povezan z vstopom in prebivališčem v Franciji.

  • Dopustnost

Pravna pomoč se odobri, če tožba ni očitno nedopustna ali neutemeljena. Ta pogoj se ne uporablja za tožence v postopku, osebe, ki so civilno odgovorne, priče, osebe, zoper katere poteka preiskava, obdolžence, obtožence ali obsojence. V pritožbenih postopkih se pravna pomoč zavrne, če prosilec ne more navesti utemeljenih razlogov za vložitev pravnega sredstva.

Če je pravna pomoč zavrnjena na tej podlagi, vendar pa sodišče ugodi zahtevku vlagatelja, se vlagatelju lahko povrnejo nekateri stroški in takse do zneska pravne pomoči, do katerega je upravičen glede na svoja sredstva.

4. Ali se lahko pravna pomoč uveljavlja v vseh sporih?

Pravno pomoč prejmejo tožniki in toženci v pravdnih in nepravdnih zadevah pri vseh sodiščih. Odobrena je lahko za celoten postopek ali za njegov del in kot pomoč za dosego poravnave pred vložitvijo tožbe.

Odobri se lahko tudi za izvršitev sodne odločbe ali drugega izvršljivega dokumenta.

5. Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere?

Začasna odobritev je mogoča, če postopek ogroža osnovne življenjske pogoje prosilca, zlasti v zadevah v zvezi z izvršitvijo in izselitvijo. Za sprejemanje takšnih odločitev so pristojni predsednik urada za pravno pomoč ter ustrezno sodišče in njegov predsednik. V kazenskih zadevah se lahko pravna pomoč v skladu s postopkom odobri v nujnih primerih (pripor, zaslišanje, takojšnji skrajšani postopek in podobne okoliščine). Odobri se med postopkom in zajema vsa dejanja v postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

6. Kje je mogoče dobiti obrazec za vlogo za pravno pomoč?

Obrazec za vlogo za pravno pomoč je mogoče dobiti pri regionalnem sodišču ali okrajnem sodišču, ki je krajevno pristojno glede na kraj običajnega prebivališča prosilca ali vložitve zadeve. Če je prosilec francoski državljan in prebiva v tujini, lahko za obrazec zaprosi na konzulatih in uradu za pravno pomoč v civilnih in gospodarskih zadevah: 

    Bureau de l’entraide judiciaire en matière civile et commerciale

    Direction des affaires civiles et du sceau

    Ministère de la Justice, 13 place Vendôme, 75042 Paris Cedex 01.

Če je prosilec tuj državljan in ne prebiva v Franciji, lahko dobi obrazec za pravno pomoč pri osrednjem organu, ki ga je njegova država določila za prenos mednarodnih vlog za pravno pomoč. Večina držav je za to določila svoje Ministrstvo za pravosodje. Francija je kot pooblaščen organ za pošiljanje in prejemanje vlog določila zgoraj omenjen oddelek pri Ministrstvu za pravosodje – urad za pravno pomoč v civilnih in gospodarskih zadevah.

7. Katere dokumente je treba priložiti k vlogi za pravno pomoč?

Obrazec za vlogo za pravno pomoč je treba izpolniti in mu priložiti dokazila, določena na obrazcu; ta so povezana s finančnimi sredstvi (osebnimi sredstvi prosilca in sredstvi oseb, ki živijo v gospodinjstvu prosilca), predmetom vloge prosilca in zadevnim sodiščem.

8. Kje se vloži vloga za pravno pomoč?

Vloga se lahko pošlje uradu za pravno pomoč, pristojnemu za območje, kjer živi prosilec ali kjer je sodišče. Pri vsakem regionalnem sodišču je en urad za pravno pomoč, ki obravnava vloge za pravno pomoč, povezane z zadevami pri tem sodišču in drugih sodiščih na območju, za katerega je krajevno pristojno: okrajnih sodiščih, upravnih sodiščih, delovnih sodiščih, pritožbenem sodišču in upravnem pritožbenem sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

Izjema od pravila o enem uradu je, da imajo urad tudi naslednji organi:

  • kasacijsko sodišče;
  • vrhovno upravno sodišče (Conseil d'État);
  • pritožbena komisija za begunce.

9. Na kakšen način se prosilca seznani o tem, ali izpolnjuje pogoje za pravno pomoč?

Odločbo urada za pravno pomoč prejme prosilec domov.

10. Kaj stori prosilec, ki izpolnjuje pogoje za pravno pomoč?

Prosilec se obrne na svojega odvetnika (ali drugega pravnega strokovnjaka – sodnega izvršitelja, odvetnika pri pritožbenem sodišču (avoué), notarja itd.) ali odvetnika, določenega za njegovo zadevo, in mu predloži vse informacije in dokumente, ki jih potrebuje. Če je bila prosilcu odobrena delna pravna pomoč, se mora dogovoriti o dopolnilnih honorarjih, ki jih je treba plačati. Dogovor mora biti v obliki sporazuma, ki ga mora prosilec podpisati.

11. Kdo določi odvetnika upravičencu do pravne pomoči?

Vse stranke v sporu lahko prosto izberejo odvetnika. Če odvetnika izbere prosilec sam, mora na obrazcu za vlogo za pravno pomoč navesti njegovo ime.

Če prosilec ne pozna nobenega odvetnika, mu ga bo določil predsednik odvetniške zbornice za regionalno sodišče.

12. Ali se upravičencu do pravne pomoči krijejo vsi stroški sojenja?

Če je prosilcu odobrena polna pravna pomoč, krije vse stroške postopka, vključno s honorarji, ki se plačajo neposredno odvetniku ali drugim pravnim strokovnjakom (sodnemu izvršitelju, odvetniku pri pritožbenem sodišču (avoué), notarju itd.). Honorarji se izračunajo po stalni lestvici glede na vrsto postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

13. Kako se krijejo ostali stroški, kadar upravičenec izpolnjuje pogoje za delno pravno pomoč?

Pri delni pravni pomoči se lahko glede na osebna sredstva odobri ena od šestih stopenj delne pravne pomoči (85 %, 70 %, 55 %, 40 %, 25 % ali 15 %), ki jo plača država. Prosilec pa bo moral plačati dopolnilni honorar, ki ni stalno določen, ampak se o njem prosilec dogovori s svojim odvetnikom, pregleda pa ga lahko predsednik odvetniške zbornice, na katerega se lahko prosilec obrne v primeru spora. Če prejme prosilec delno pravno pomoč, mu ni treba plačati nobenih drugih stroškov postopka, tako kot velja v primeru polne pravne pomoči.

14. Ali pravna pomoč obsega tudi vložitev pritožbe?

  • Če je prosilec toženec in mu je bila odobrena pravna pomoč, bo samodejno upravičen do nje v primeru pritožbe, ki jo vloži nasprotna stranka, če so sredstva prosilca nespremenjena ali so še vedno pod mejno vrednostjo.

    S formalnega vidika pa mora prosilec kljub temu ponovno vložiti vlogo pri uradu za pravno pomoč pri regionalnem sodišču, krajevno pristojnem za območje, na katerem je pritožbeno sodišče, in urad bo preveril, ali so sredstva prosilca še vedno pod mejno vrednostjo.

  • Če je prosilec tožnik, mora prav tako vložiti novo vlogo. Upravičenje do pravne pomoči pa je odvisno od dveh pogojev: sredstev prosilca in dopustnosti tožbe.
  • Če je prosilec pravno pomoč prejel že v prejšnjih fazah postopka in želi vložiti pravno sredstvo pri kasacijskem sodišču, prejšnje odločbe o dopustnosti ne veljajo več. Vlogo mora vložiti pri uradu za pravno pomoč pri kasacijskem sodišču, ki preveri njegova sredstva in tudi dopustnost tožbe.

Pravna pomoč na tej stopnji je lahko zavrnjena, če prosilec ne more dokazati, da za vložitev pravnega sredstva obstajajo resni razlogi.

15. Ali se lahko izvajanje pravne pomoči prekine pred koncem sojenja (ali celo po njem)?

Pravna pomoč se lahko ukine (člen 50 Zakona iz leta 1991) med postopkom ali po njem, če:

  • je bila pomoč odobrena na podlagi netočnih izjav ali dokumentov;
  • prosilec med postopkom prejme takšna sredstva, zaradi katerih mu ne bi bila odobrena pravna pomoč, če bi jih imel v času vložitve vloge;
  • prosilec na podlagi izvršljive sodne odločbe prejme takšna sredstva, zaradi katerih mu ne bi bila odobrena pravna pomoč, če bi jih imel v času vložitve vloge; ali
  • je ugotovljeno za postopek, ki ga je sprožil s pravno pomočjo, da je odložilen ali neprimeren.

16. Ali je mogoča pritožba zoper odločbo o neupravičenosti do pravne pomoči?

Če je bila pravna pomoč zavrnjena, se lahko prosilec pritoži na naslednja načina:

  • Urad za pravno pomoč lahko zaprosi za ponoven pregled njegove vloge, če je zavrnitev temeljila na sredstvih prosilca; ali
  • če je bila pravna pomoč zavrnjena zaradi drugih razlogov, lahko vloži ugovor pri predsedniku regionalnega sodišča, pri katerem je zadevni urad za pravno pomoč. V tem primeru prosilec ne more vložiti nobene nadaljnje pritožbe.

Pravna pomoč se lahko odobri za nazaj, če je stranka sprožila postopek in je bila uspešna, pravna pomoč pa je bila zavrnjena, ker ni bilo razumne možnosti za uspeh tožbe.

« Pravna pomoč - Splošne informacije | Francija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 06-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo