Evropska komisija > EPM > Pravna pomoč > Belgija

Zadnja sprememba: 29-12-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravna pomoč - Belgija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kateri so stroški postopka in kdo jih običajno nosi? 1.
2. Kaj je brezplačna pravna pomoč? 2.
3. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči? 3.
4. Ali se lahko pravna pomoč dodeli za vse spore? 4.
5. Ali obstaja za nujne primere posebni postopek? 5.
6. Kje je mogoče pridobiti obrazec prošnje za dodelitev pravne pomoči? 6.
7. Katere dokumente je treba predložiti k prošnji za dodelitev pravne pomoči? 7.
8. Kje se predloži prošnja za dodelitev pravne pomoči? 8.
9. Na kakšen način se prosilec seznani z odločitvijo pristojnega organa o njegovi prošnji za dodelitev pravne pomoči? 9.
10. Kaj naj stori prosilec za pravno pomoč, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev pravne pomoči? 10.
11. Kdo upravičencu do pravne pomoči določi odvetnika? 11.
12. Ali se upravičencu do pravne pomoči krijejo vsi stroški postopka? 12.
13. Kako se krijejo preostali stroški, kadar se upravičencu le delno dodeli brezplačna pravna pomoč? 13.
14. Ali pravna pomoč obsega tudi vložitev pravnega sredstva? 14.
15. Ali se lahko izvajanje pravne pomoči prekine pred koncem postopka (ali celo po končanem postopku)? 15.
16. Ali je mogoča pritožba zoper odločitev o neupravičenosti do pravne pomoči? 16.

 

1. Kateri so stroški postopka in kdo jih običajno nosi?

V zvezi s sodnim varstvom nastanejo različni stroški: kolkovine in pristojbine za registracijo, stroški, pristojbine in nadomestila v zvezi s sodnimi listinami, stroški izdaje sodbe, stroški preiskovalnih ukrepov, vključno s stroški prič in izvedencev, odvetniškimi honorarji ipd.

V pravnomočni sodbi je praviloma določeno, da stroške poravna stranka, ki v pravdi ne uspe (členi 1017 do 1024 Sodnega zakonika).

2. Kaj je brezplačna pravna pomoč?

Pravno pomoč lahko opredelimo kot vsako sredstvo, s katerim se osebi omogoči učinkovit dostop do sodišča, kadar sama nima zadostnih sredstev, da bi poravnala stroške postopka.

Sodni zakonik predvideva dva sistema pravne pomoči, ki se uporabljata v civilnih in kazenskih zadevah, in sicer primarno in sekundarno pravno podporo (členi 446 bis in 508/1 do 508/23 Sodnega zakonika ter ustrezne kraljeve izvedbene uredbe) ter pravno pomoč (členi 664 do 699 Sodnega zakonika).

Primarna pravna podpora“ je pravna pomoč v obliki praktičnih informacij, pravnih informacij, prvega pravnega mnenja ali napotitve na specializirani organ ali organizacijo. Dostop do primarne pravne podpore imajo fizične in pravne osebe.

„Sekundarna pravna podpora“ je pravna pomoč fizični osebi v obliki podrobnega pravnega mnenja ali pravne pomoči v uradnem postopku ali zunaj njega ter pomoč v sodnem postopku, vključno s pravnim zastopanjem.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravna pomoč“ po drugi strani zajema popolno ali delno oprostitev plačila kolkovine, pristojbin za registracijo in drugih stroškov postopkov ter je na voljo tožnikom, ki nimajo zadostnih dohodkov, da bi poravnali stroške sodnih ali zunajsodnih postopkov.

3. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči?

Primarna pravna podpora se lahko dodeli vsem tožnikom ne glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe. Za tožnike z nizkimi sredstvi je taka pomoč brezplačna. Drugi plačajo pavšalni znesek 12,39 eura.

Sekundarna pravna podpora se lahko dodeli vsem tožnikom (fizičnim, ne pa tudi pravnim osebam) z nizkimi sredstvi, ki so udeleženi v sodnih postopkih v Belgiji.

Pravna pomoč se lahko dodeli naslednjim osebam, če se njihova zahteva kaže kot upravičena in lahko dokažejo, da nimajo zadostnih prihodkov (člena 667 in 668 Sodnega zakonika):
  • belgijskim državljanom,
  • tujim državljanom v skladu z mednarodnimi pogodbami,
  • vsem državljanom držav članic Sveta Evrope,
  • tujim državljanom, ki zakonito prebivajo v Belgiji,
  • tujim državljanom v postopkih, ki jih predvideva zakon o vstopu na ozemlje, prebivanju, stalni naselitvi in izgonu tujcev.

Za dodelitev brezplačne primarne pravne podpore in brezplačne ali delno brezplačne sekundarne pravne podpore ter pravne pomoči je treba izpolnjevati določene pogoje.

Do brezplačne primarne pravne podpore in brezplačne ali delno brezplačne sekundarne pravne podpore in pravne pomoči so upravičene vse osebe, katerih sredstva se štejejo za nezadostna.

Na vrh straniNa vrh strani

Do brezplačne primarne pravne podpore in brezplačne ali delno brezplačne pravne podpore ter pravne pomoči so upravičene naslednje osebe:

  • ob obvezni predložitvi dokazila o finančnem položaju:
    1. samska oseba, ki lahko odvetniku, uradu za pravno podporo, uradu za pravno pomoč ali sodišču z ustreznim potrdilom dokaže, da njen mesečni neto dohodek ne presega 642,84 eura (znesek, veljaven na dan 1. 9. 2001; ta znesek se vsako sodno leto prilagodi glede na izvzeti minimalni znesek);
    2. samska oseba z vzdrževano osebo ali oseba, ki z zakonskim partnerjem ali drugo osebo živi v skupnem gospodinjstvu, če lahko odvetniku, uradu za pravno podporo, uradu za pravno pomoč ali sodišču z ustreznim potrdilom dokaže, da mesečni neto dohodek gospodinjstva ne presega izvzetega minimalnega zneska, tj. 849 eurov (znesek, veljaven na dan 1. 1. 2002; ta znesek se vsako leto prilagodi glede na indeks življenjskih stroškov);
  • samodejno:
    1. prejemniki minimalnih sredstev za preživljanje (minimex) ali socialne pomoči;
    2.  prejemniki zajamčenega dohodka za starejše osebe;
    3. prejemniki nadomestil dohodka za invalide, ki ne prejemajo dodatka za integracijo;
    4. osebe z vzdrževanimi otroki, ki prejemajo družinske dajatve;
    5. najemniki socialnih stanovanj, ki v flamski regiji in regiji glavnega mesta Bruslja plačujejo najemnino v višini polovice osnovne najemnine ali ki v valonski regiji plačujejo minimalno najemnino;
    6. mladoletne osebe;
    7. tuji državljani ob vložitvi prošnje za ureditev statusa prebivališča ali pritožbe proti odredbi o izgonu;
    8. prosilci za azil ali status razseljene osebe.

Pri določitvi zneskov, navedenih pod b), se za vsako vzdrževano osebo od zneska minimalnih sredstev za preživljanje odšteje 10 %.

Na vrh straniNa vrh strani

Do brezplačne ali delno brezplačne sekundarne pravne podpore in pravne pomoči so upravičene naslednje osebe:

  1. samska oseba, ki lahko odvetniku, uradu za pravno podporo, uradu za pravno pomoč ali sodišču z ustreznim potrdilom dokaže, da njen mesečni neto dohodek znaša med 642,84 eura (znesek, veljaven na dan 1. 9. 2001) in tem zneskom, povečanim za 18 %;
  2. samska oseba z vzdrževano osebo ali oseba, ki z zakonskim partnerjem ali drugo osebo živi v skupnem gospodinjstvu, če lahko odvetniku, uradu za pravno podporo, uradu za pravno pomoč ali sodišču z ustreznim potrdilom dokaže, da mesečni neto dohodek gospodinjstva znaša med izvzetim minimalnim zneskom, tj. 849 eurov (znesek, veljaven na dan 1. 1. 2002) in tem zneskom, povečanim za 18 %.

Pri določitvi zneskov, navedenih pod b), se za vsako vzdrževano osebo od zneska minimalnih sredstev za preživljanje odšteje 10 %.

4. Ali se lahko pravna pomoč dodeli za vse spore?

Pravna podpora se lahko dodeli za vse spore. 

Pravna pomoč se lahko dodeli za:

  1. vsa postopkovna dejanja v zvezi s tožbami, ki so vložene ali tečejo na rednem ali upravnem sodišču ali na razsodišču;
  2. postopkovna dejanja v zvezi z izvrševanjem sodb in odločb;
  3. postopke na prošnjo;
  4. pritožbene postopke;
  5. postopkovna dejanja, ki spadajo v pristojnost člana sodstva ali zahtevajo pritegnitev strokovnjaka ali uradne osebe;
  6. mediacijske postopke v družinskih zadevah.

5. Ali obstaja za nujne primere posebni postopek?

Kar zadeva sekundarno pravno podporo, se lahko oseba, ki nima odvetnika, v nujnem primeru obrne neposredno na odvetnika dežurne službe (ki jo organizira urad za pravno podporo), ki bo zagotovil potrebno pravno pomoč in nato urad zaprosil za potrditev svojega imenovanja.

Na vrh straniNa vrh strani

Kar zadeva pravno pomoč, lahko v nujnih primerih in pri vseh zadevah predsednik sodišča in, med trajanjem postopka, sodnik, ki obravnava primer, na zahtevo (tudi ustno) dodelita brezplačno pomoč za postopkovna dejanja, ki jih določita (člen 673 Sodnega zakonika).

6. Kje je mogoče pridobiti obrazec prošnje za dodelitev pravne pomoči?

Za dodelitev pravne pomoči ni posebnega zakonsko predpisanega obrazca. Na pristojne organe zadevnega sodnega okraja (glej 8. točko) se je treba obrniti neposredno.

7. Katere dokumente je treba predložiti k prošnji za dodelitev pravne pomoči?

Za pridobitev brezplačne primarne pravne podpore, brezplačne ali delno brezplačne sekundarne pravne podpore ali pravne pomoči morajo prosilci, ki so dolžni predložiti dokazilo o svojih dohodkih (glej 3. točko), svoji prošnji priložiti vse ustrezne dokumente (npr. zadnjo odločbo o odmeri dohodnine, potrdilo o sestavi gospodinjstva …).

Prosilci, ki so do pravne pomoči upravičeni samodejno, morajo svoji prošnji, glede na posamezen primer, priložiti naslednje dokumente:

  • veljavno odločbo javnega centra za socialno pomoč (CPAS/OCMW), če so prosilci prejemniki minimalnih sredstev za preživljanje (minimex) ali socialne pomoči;
  • letno potrdilo Državnega pokojninskega urada, če so prosilci prejemniki zajamčenega dohodka za starejše osebe;
  • odločbo ministra za socialne zadeve ali uradnika, ki deluje v njegovem imenu, če so prosilci prejemniki nadomestil dohodka za invalide;
  • potrdilo Državnega urada za družinske dodatke za zaposlene (ONAFTS), če prosilci vzdržujejo otroke, ki prejemajo družinske dajatve;
  • zadnji obračun najemnine, če so prosilci najemniki socialnih stanovanj;
  • osebno izkaznico, če gre za mladoletne osebe;
  • ustrezne dokumente, če gre za tuje državljane, ki vlagajo prošnjo za ureditev statusa prebivališča, pritožbo proti odredbi o izgonu ali prošnjo za azil ali dodelitev statusa razseljene osebe.

8. Kje se predloži prošnja za dodelitev pravne pomoči?

Primarno pravno podporo organizira komisija za pravno podporo, ki je ustanovljena v vsakem sodnem okraju ter je sestavljena iz predstavnikov odvetniške zbornice, javnih centrov za socialno pomoč in odobrenih organizacij za pravno pomoč. Komisija organizira svetovalne službe za primarno pravno podporo, v katerih so zaposleni odvetniki. Prosilci lahko svoje prošnje predložijo pri teh službah.

Na vrh straniNa vrh strani

Sekundarno pravno podporo organizira urad za pravno podporo, ki ga pri vsaki lokalni odvetniški zbornici ustanovi upravni odbor odvetniške zbornice. Prosilci lahko svoje prošnje predložijo pri tem uradu.

Prošnje za dodelitev pravne pomoči se praviloma vložijo pri uradu sodišča, ki naj bi obravnaval spor, ali sodišča v kraju, kjer naj bi se izvršilo pravno dejanje (prvi odstavek člena 670 Sodnega zakonika). Urad za pravno pomoč je pri vsakem prvostopenjskem sodišču, vsakem delovnem, trgovinskem in prizivnem sodišču ter pri Kasacijskem sodišču.

V vseh primerih je urad za pravno pomoč sestavljen iz enega samega sodnika.

9. Na kakšen način se prosilec seznani z odločitvijo pristojnega organa o njegovi prošnji za dodelitev pravne pomoči?

Prošnjo za dodelitev brezplačne ali delno brezplačne sekundarne pravne podpore prosilec ali njegov odvetnik ustno ali pisno predložita uradu za pravno podporo. Urad za pravno podporo odloči na podlagi predloženih dokumentov in lahko na zahtevo ali če meni, da je to potrebno, s prosilcem ali njegovim odvetnikom opravi osebni razgovor. Odločitve o zavrnitvi dodelitve pravne pomoči morajo biti utemeljene. Prosilec se seznani z odločitvijo urada.

Prosilec lahko potem, ko je mu je bila dodeljena brezplačna ali delno brezplačna sekundarna pravna podpora, zaprosi za dodelitev pravne pomoči. V tem primeru njegov odvetnik pošlje dokumente, priložene prošnji za dodelitev pravne podpore, pristojnemu uradu za pravno pomoč.

Urad za pravno pomoč ali sodišče sprejme odločitve v zvezi s pravno pomočjo po zaslišanju ali pozivu strank. Odločitve o pravni pomoči so ne glede na pritožbe izvršljive v celoti in takoj. Nalogi za izvršbo se pošljejo brezplačno.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Kaj naj stori prosilec za pravno pomoč, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev pravne pomoči?

Če je bila prosilcu dodeljena primarna pravna podpora, dobi praktične informacije, pravne informacije, prvo pravno mnenje ali je napoten na specializirani organ ali organizacijo. Po potrebi je lahko prosilec napoten tudi na urad za sekundarno pravno podporo.

Če je bila prosilcu dodeljena sekundarna pravna podpora ali pravna pomoč, lahko nadaljuje s tožbo.

11. Kdo upravičencu do pravne pomoči določi odvetnika?

Odvetniška zbornica enkrat na leto izdela seznam odvetnikov, ki želijo opravljati storitve pravne pomoči. V tem seznamu so navedene specializacije odvetnikov oziroma področja, s katerih opravljajo usposabljanje, ki ga organizira Upravni odbor odvetniške zbornice.

Prosilec za sekundarno pravno podporo lahko s tega seznama izbere odvetnika, ki ga nato urad za pravno podporo določi za njegovega pravnega zastopnika. Urad obvesti odvetnika o njegovi določitvi.

12. Ali se upravičencu do pravne pomoči krijejo vsi stroški postopka?

Pravna podpora in pravna pomoč sta lahko popolnoma ali delno brezplačni (glej točko 3).

Prosilcu se krijejo vsi stroški postopka, če je upravičen do popolnoma brezplačne sekundarne pravne podpore in pravne pomoči, pri čemer lahko država pod določenimi pogoji zahteva povračilo plačanih zneskov (glej točko 15).

13. Kako se krijejo preostali stroški, kadar se upravičencu le delno dodeli brezplačna pravna pomoč?

Stroške, ki jih sekundarna pravna podpora ali pravna pomoč ne krije, krije(-ejo) zadevna(-e) stranka(-e).

Na vrh straniNa vrh strani

14. Ali pravna pomoč obsega tudi vložitev pravnega sredstva?

Da, dodeljena pravna podpora obsega tudi vsa naknadno vložena pravna sredstva.

Če je bila dodeljena pravna pomoč, je treba na sodišče, ki obravnava vloženo pravno sredstvo, vložiti novo prošnjo.

15. Ali se lahko izvajanje pravne pomoči prekine pred koncem postopka (ali celo po končanem postopku)?

Urad za pravno podporo lahko prekine izvajanje sekundarne pravne podpore pred koncem postopka, kadar prejemnik ne izpolnjuje več finančnih pogojev ali pri obrambi svojih interesov ne sodeluje v zadostni meri.

Po koncu postopka lahko država od prejemnika sekundarne pravne podpore zahteva povračilo zneskov, ki jih je plačala odvetniku, če se ugotovi, da se je spremenilo stanje prejemnikovega premoženja, dohodkov ali odhodkov, ali če je bila podpora dodeljena na podlagi napačnih izjav ali pridobljena na druge goljufive načine, ali če se izkaže, da je prejemnik s tem, ko se je v postopek vključil odvetnik, imenovan za obravnavo njegovega primera, ustvaril dobiček v takem znesku, da se pravna podpora ne bi dodelila, če bi tak dobiček obstajal v trenutku, ko je bila vložena prošnja za dodelitev podpore.

Kar zadeva pravno pomoč, lahko država zahteva povračilo vseh vnaprej plačanih zneskov, če se je v času od pozitivne odločbe o dodelitvi pravne pomoči spremenilo stanje prejemnikovega premoženja, dohodkov ali odhodkov, tako da je prejemnik odslej sposoben poravnati stroške sam.

16. Ali je mogoča pritožba zoper odločitev o neupravičenosti do pravne pomoči?

Zoper odločitev urada za pravno podporo o neupravičenosti do sekundarne pravne podpore se je mogoče v enem mesecu po objavi odločitve pritožiti na delovnem sodišču.

Pritožba je mogoča zoper odločitve, ki jih v zvezi s prošnjo za dodelitev pravne pomoči sprejmejo mirovni sodniki, policijska sodišča in uradi za pravno pomoč. Pritožbo je treba v obliki utemeljene zahteve vložiti v enem mesecu po objavi odločitve pri pisarni prizivnega sodišča (glej stran o „pravosodni organizaciji“).

Nadaljnje informacije

Podrobnejše informacije o zakonskih in upravnih predpisih o pravni pomoči, navedenih na tej strani, najdete na spletni strani „Service Public Fédéral Justice“ Deutsch - français - Nederlands (SPF Justice).

Izberite jezik (FR/NL/DE), nato kliknite „législation consolidée“ (législation en vigueur) pod rubriko „Sources du Droit“. Odprlo se bo iskalno okno: vnesite podatke, ki jih imate na razpolago za iskanje, kliknite „recherche“ in nato „liste“. Prikazal se bo seznam zakonov in predpisov. Pri naslovu zakona ali predpisa, ki vas zanima, kliknite „détail“ in na zaslonu se bo pojavilo besedilo.

Postopek lahko ponazorimo z iskanjem člena 664 Sodnega zakonika: v iskalnem oknu v polje „nature juridique“ vnesite izraz „Code judiciaire“ (izberete ga lahko z abecednega seznama s klikom na puščico na desni strani polja). Nato v polje „mot(s)“ vpišite številko člena (664). S klikom na „recherche“ in nato „liste“ boste dobili rezultate iskanja. Kliknite „détail“ (gumb na desni strani zaslona) in odprlo se vam bo okno z besedilom, ki ste ga iskali.

Na tej spletni strani najdete tudi druge informacije (o pravosodni organizaciji, sodni praksi ipd.).

Poleg spletne strani SPF Justice je mogoče informacije o pravni pomoči dobiti tudi na spletnih straneh nekaterih pravniških poklicnih združenj, kot so Vereniging van Vlaamse Balies Nederlands: (kliknite „Juridische bijstand“), l’Ordre des barreaux francophones et germanophones français: (kliknite „Coût“ pod „Avocat“ in nato „Aide juridique“) in Fédération royale du notariat belge v nizozemščini Nederlands ali francoščini français.

« Pravna pomoč - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 29-12-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo