Evropska komisija > EPM > Pristojnost sodišč > Romunija

Zadnja sprememba: 07-05-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Pristojnost sodišč - Romunija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


Uvodne opombe:

  • Opis mora biti omejen na pristojnost sodišč prve stopnje, ker se na splošno domneva, da so informacije v zvezi s pritožbenim sodiščem običajno zagotovljene ali dostopne na sodišču prve stopnje, ki je izdalo sodno odločbo.
  • Razlaga sistema pristojnosti ne sme biti preveč podrobna, ampak mora obravnavati zlasti okoliščine, ki so pomembnejše glede na njihov praktičen pomen za uporabnike te spletne strani.
  • Pojasniti je treba, da pravila o pristojnosti, ki so opisana na tej strani, na splošno veljajo v:
    1. notranjih zadevah;
    2. čezmejnih zadevah, ki vključujejo toženca s stalnim prebivališčem v državi članici Evropske unije, pri čemer je treba določiti pristojno sodišče v državi članici v skladu s pravom Skupnosti;
    3. čezmejnih zadevah, ki vključujejo toženca s stalnim prebivališčem zunaj Evropske unije, razen če mednarodna pogodba (kot je Luganska konvencija) ne določa drugače.

Če želite začeti sodni postopek v civilnih ali gospodarskih zadevah, morate vedeti, katero sodišče lahko obravnava vašo zadevo, tj. katero sodišče je pristojno. Če zadevo vložite pri napačnem sodišču ali če nastane spor o pristojnosti, obstaja nevarnost znatne zamude ali zavrnitve vaše vloge zaradi nepristojnosti sodišča.

Organizacija pritožbenih sodišč, okrožnih sodišč, specializiranih sodišč in sodišč prve stopnje je določena z Zakonom št. 304/2004 o pravosodnem sistemu, ki je ponovno objavljen s poznejšimi spremembami in dopolnili:

„Člen 35

  1. Pritožbena sodišča so sodišča s pravno osebnostjo, pristojna za območje, na katerem je več okrožnih sodišč in specializiranih sodišč.
  2. Pritožbena sodišča vključujejo specializirane oddelke ali, glede na zadevo, senate za civilne zadeve, kazenske zadeve, gospodarske zadeve, zadeve v zvezi z mladoletniki in družinskimi spori, zadeve o upravnih in davčnih sporih, zadeve o delovnih in socialnih sporih ter, glede na naravo in število zadev, oddelke za pomorske zadeve in zadeve v zvezi s celinskimi plovnimi potmi ali oddelke za druge zadeve.“

„Člen 36

  1. Okrožna sodišča so sodišča s pravno osebnostjo, ki so organizirana na ravni vsakega okrožja in mesta Bukarešta in so praviloma v glavnem mestu okrožja.
  2. Pristojnost vsakega okrožnega sodišča vključuje vsa sodišča prve stopnje v okrožju ali mestu Bukarešta.
  3. Okrožna sodišča imajo specializirane oddelke ali, glede na zadevo, senate za civilne zadeve, kazenske zadeve, gospodarske zadeve, zadeve v zvezi z mladoletniki in družinskimi spori, zadeve o upravnih in davčnih sporih, zadeve o delovnih in socialnih sporih ter, glede na naravo in število zadev, oddelke za pomorske zadeve in zadeve v zvezi s celinskimi plovnimi potmi ali oddelke za druge zadeve.“

„Člen 39

  1. Glede na naravo in število zadev se lahko specializirani oddelki ali senati ustanovijo znotraj sodišč prve stopnje.
  2. Na sodiščih prve stopnje se ustanovijo specializirani oddelki ali senati za obravnavo zadev v zvezi z mladoletniki in družinskih zadev.“

„Člen 40

  1. Specializirani senati in oddelki za mladoletnike in družinske zadeve ter specializirana okrožna sodišča za mladoletnike in družinske zadeve sodijo o kaznivih dejanjih, ki jih storijo mladoletniki oziroma so storjena zoper mladoletnike.“


 

KAZALO

A. Ali se je treba obrniti na redno sodišče ali na specializirano sodišče? A.
B. Če je pristojno redno civilno sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo? B.
I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči in če, katero sodišče je potem pristojno za zadevo? I.
II. Krajevna pristojnost (Ali je za zadevo pristojno sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?) II.
1. Splošno pravilo krajevne pristojnosti 1.
2. Izjeme od splošnega pravila 2.
a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči? a)
b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)? b)
c) Ali je mogoče, da stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno? c)
C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo? C.

 

A. Ali se je treba obrniti na redno sodišče ali na specializirano sodišče?

V državah članicah, v katerih vseh civilnih in gospodarskih zadev ne obravnavajo le redna civilna sodišča, ampak nekatere vrste sporov obravnavajo neodvisna specializirana sodišča (na primer delovna sodišča), je treba natančno določiti obseg pristojnosti.

V Romuniji poleg rednih sodišč obstajajo tudi specializirana sodišča in senati, specializirani za posamezne vrste zadev.

Obstajajo specializirana sodišča/senati za delovne in socialne zadeve, ki delujejo znotraj okrožnih in pritožbenih sodišč; specializirana sodišča/senati za spore v zvezi z mladoletniki in družinskimi zadevami (razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja, varstvo in vzgoja mladoletnikov, pravila o stikih z otrokom, posvojitev), ki delujejo znotraj sodišč prve stopnje, okrožnih sodišč in pritožbenih sodišč; specializirana sodišča za gospodarske spore, ki delujejo znotraj sodišč prve stopnje, okrožnih sodišč in pritožbenih sodišč; specializirana sodišča za obravnavo predlogov za uvedbo prestrukturiranja in stečaja, ki delujejo znotraj okrožnih sodišč in pritožbenih sodišč; sodišča, specializirana za upravne spore, ki delujejo znotraj okrožnih sodišč in pritožbenih sodišč; specializirana sodišča/senati za zadeve industrijske in intelektualne lastnine, ki delujejo znotraj okrožnih sodišč in pritožbenih sodišč.

B. Če je pristojno redno civilno sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo?

Zakonik o civilnem postopku je glavni instrument, ki ureja pristojnost sodišč. Ločuje med rednimi civilnimi sodišči in specializiranimi sodišči, ki obravnavajo zadeve pod točko A.

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 1 Zakonika o civilnem postopku na primer določa, da sodišča prve stopnje obravnavajo:

  1. vse zadeve in zahtevke, razen tistih, ki so z zakonom dodeljeni drugim sodiščem;
  2. zahtevke zoper odločbe organov javne uprave, ki obravnavajo zadeve iz sodne pristojnosti, in drugih organov, ki opravljajo podobne dejavnosti, v primerih, določenih z zakonom;
  3. vse druge zadeve, ki so jim dodeljene z zakonom.

Člen 2 določa, da okrožna sodišča obravnavajo:

  1. na prvi stopnji:
    1. gospodarske zadeve in zahtevke, katerih vrednost presega 1 milijardo ROL, in gospodarske zadeve in zahtevke, katerih vrednosti ni mogoče opredeliti v denarnem znesku;
    2. civilne zadeve in zahtevke, katerih vrednost presega 5 milijard ROL; delovne spore, razen tistih, ki so z zakonom dodeljeni drugim sodiščem;
    3. zadeve in zahtevke v upravnih sporih, razen tistih, ki so dodeljeni pritožbenim sodiščem;
    4. zadeve in zahtevke, ki so povezani z intelektualno in industrijsko lastnino;
    5. zadeve in zahtevke glede razlastitve;
    6. vloge za odobritev, neveljavnost ali razveljavitev posvojitve;
    7. *** razveljavljeno;
    8. *** razveljavljeno;
    9. odškodninske zahtevke za škodo, ki nastane zaradi sodne napake v kazenskem postopku;
    10. zahtevke za priznanje in odobritev izvršitve sodnih odločb, izdanih v tujini.
  2. kot pritožbena sodišča pritožbe zoper sodne odločbe na prvi stopnji v zadevah, ki jih izrecno določa zakon;
  3. kot višja pritožbena sodišča drugostopenjske pritožbe, ki jih izrecno določa zakon;
  4. vse druge zadeve, ki so jim dodeljene z zakonom in so zanje pristojna.

Člen 3 določa, da pritožbena sodišča obravnavajo:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. na prvi stopnji zadeve in zahtevke v upravnih sporih v zvezi z akti organov in osrednjih institucij;
  2. kot pritožbena sodišča pritožbe zoper odločbe na prvi stopnji, ki jih izdajo sodišča in okrožna sodišča; kot višja pritožbena sodišča drugostopenjske pritožbe v zadevah, ki jih izrecno določa zakon;
  3. vse druge zadeve, ki jih določa zakon in so zanje pristojna.

Člen 4 določa, da višje kasacijsko sodišče obravnava:

  1. drugostopenjske pritožbe zoper odločbe pritožbenih sodišč in druge odločbe v zadevah, ki jih določa zakon;
  2. drugostopenjske pritožbe za varstvo zakonitosti;
  3. *** razveljavljeno;
  4. vse druge zadeve, ki jih določa zakon in je zanje pristojno.

Poleg tega člen 4(1) določa, da je v arbitražnih zadevah iz oddelka IV pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za obravnavo zadev, če ne bi bil sklenjen sporazum o arbitraži.

I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči in če, katero sodišče je potem pristojno za zadevo?

V večini držav članic razlikujejo med nižjimi in višjimi civilnimi sodišči prve stopnje. V tem primeru je treba sodno pristojnost opredeliti kot funkcijo, odvisno od:

  • praga materialne vrednosti zadevnih zahtevkov in/ali
  • drugih dejavnikov, ki določajo pristojnost ne glede na vrednost zadevnih zahtevkov.

Romunski pravni sistem razlikuje nižja in višja civilna sodišča, pri čemer je pristojnost določena na podlagi dvojnega mehanizma, pri katerem se upoštevajo vrednost zahtevka in posamezne vrste zadev ne glede na vrednost zahtevka.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodišča prve stopnje imajo načeloma široko področje pristojnosti, vendar v skladu s členom 2 Zakonika o civilnem postopku v civilnih zadevah glede lastninske pravice ni pristojno sodišče prve stopnje, ampak okrožno sodišče, ki je pristojno za zadeve, katerih vrednost presega 5 milijard ROL (prbl. 150 000 EUR), medtem ko sta v gospodarskih zadevah, katerih vrednost presega 1 milijardo ROL (prbl. 30 000 EUR), na prvi stopnji pristojni okrožno sodišče in sodišče prve stopnje.

Poleg tega obstaja več pravil, ki opredeljujejo stvarno pristojnost na podlagi meril, ki niso povezana z vrednostjo, in določajo, da je okrožno sodišče pristojno za zasebne tožbe, kot so delovni in socialni zahtevki, pravice intelektualne in industrijske lastnine, posvojitev, upravni spori, razlastitev, odškodnina za škodo, ki nastane zaradi sodne napake, priznanje in odobritev izvršitve sodnih odločb, izdanih v tujini, in stečaj.

II. Krajevna pristojnost (Ali je za zadevo pristojno sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?)

1. Splošno pravilo krajevne pristojnosti

Teoretično je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča/prebivališča toženca (splošno pravilo se uporablja tudi za pravne osebe).

V romunskem pravnem sistemu so pravila o krajevni pristojnosti vsebovana v členih 5–16 Zakonika o civilnem postopku, splošno pravilo pa je, da je pristojno sodišče, ki je pristojno po kraju prebivališča toženca, če je toženec fizična oseba, ali sodišče, ki je pristojno po registriranem sedežu toženca, če je toženec pravna oseba. Zahtevke zoper državo ali decentralizirane državne enote/institucije je treba vložiti pri sodiščih v Bukarešti ali glavnem mestu okrožij.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Izjeme od splošnega pravila

Obstaja več izjem od splošnega pravila, in sicer če je toženec fizična oseba, se lahko sodni poziv registrira pri sodišču, pristojnem po kraju, v katerem toženec opravlja običajno poklicno dejavnost ali ima kmetijsko, gospodarsko ali industrijsko podjetje; v primeru pravnih oseb se lahko sodni poziv registrira pri sodišču, pristojnem po kraju, v katerem ima pravna oseba podružnice, vendar le za obveznosti, ki jih je treba izpolniti tam.

Pri lastninskih sporih o nepremičnini je treba zadevo predložiti sodišču, pristojnemu za območje, na katerem je nepremičnina. Poleg tega je treba dedne spore predložiti sodišču, pristojnemu po zadnjem prebivališču pokojnika. V gospodarskih zadevah tožbe, v katere so vključene gospodarske družbe, obravnava sodišče, pristojno po kraju, v katerem ima družba sedež. Poleg tega je v stečajnih zadevah pristojno sodišče po kraju, v katerem ima družba, ki je dolžnik, svoj sedež.

a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči?

Ta del mora vključevati razlago posebnih, neizključnih pravil o krajevni pristojnosti, ki so običajno povezana z naravo zadeve ali tožbenim razlogom.

Opis mora vključevati vsaj pravila:

  • o zadevah pogodbenega prava (posebna pravila za nekatere vrste pogodb in pogodbe o delu);
  • o zadevah v zvezi s preživnino;
  • o zadevah v zvezi s civilno odškodninsko odgovornostjo;
  • o vložitvi civilnih odškodninskih tožb v kazenskem postopku;
  • o zadevah v zvezi z razvezo zakonske zveze;
  • o zadevah v zvezi s starševsko odgovornostjo.

Členi 9-12 Zakonika o civilnem postopku vsebujejo več določb, ki opredeljujejo nadomestna pravila o pristojnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 9 določa, da se lahko zahtevek zoper več tožencev vloži pri sodišču, ki je pristojno za katerega koli od njih; če imajo nekateri toženci dodatne obveznosti, je treba zahtevek vložiti pri sodišču, ki je pristojno za katerega koli od glavnih dolžnikov.

Člen 10 določa, da so poleg sodišča, ki je pristojno po prebivališču toženca, pristojna tudi naslednja sodišča:

  1. pri zahtevkih v zvezi z izpolnitvijo, razveljavitvijo, sklenitvijo ali odpovedjo pogodbe sodišče v kraju, ki je v pogodbi naveden za izpolnitev obveznosti, tudi delno izpolnitev;
  2. pri zahtevkih, ki izhajajo iz najemne pogodbe, poročilih o lokaciji nepremičnine, tožbah o utemeljenosti ali sporih o prenosu lastništva sodišče v kraju, kjer je nepremičnina;
  3. pri zahtevkih v zvezi z menico, čekom ali zadolžnico sodišče v kraju plačila;
  4. pri zahtevkih v zvezi s poslovnimi obveznostmi sodišče v kraju, kjer je obveznost nastala, ali kraju plačila;
  5. pri zahtevkih, ki izhajajo iz prevozne pogodbe, sodišče v kraju odhoda ali prihoda;
  6. pri zahtevkih zoper ženo*, ki ima običajno prebivališče drugje kot mož, sodišče v kraju prebivališča žene;
  7. pri zahtevkih, ki jih v zvezi s preživnino vložijo predniki ali potomci, sodišče v kraju stalnega prebivališča vlagatelja;
  8. pri zahtevkih, ki izhajajo iz nezakonitega dejanja, sodišče, pristojno za območje, na katerem je bilo dejanje storjeno.

------------

* To določbo je treba šteti za razveljavljeno, ker je potrjeno ustavno načelo enakosti med spoloma.

Člen 11 določa, da je mogoče v zadevah v zvezi z zavarovanjem odškodninske zahtevke vložiti pri sodišču, ki je pristojno za območje, na katerem je:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. prebivališče zavarovanca;
  2. zavarovano blago;
  3. kraj škodnega dogodka.

Kakršen koli dogovor o pristojnosti je ničen in neveljaven, če je bil sklenjen pred določitvijo pravice do odškodnine.

Zgoraj navedene določbe se ne uporabljajo v zadevah, povezanih s pomorskim zavarovanjem ali zavarovanjem za promet na celinskih plovnih poteh.

Poleg tega člen 12 določa, da lahko tožnik izbira med več enakovredno pristojnimi sodišči.

b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)?

V tem delu morajo biti opisana izključna pravila o posebni pristojnosti.

Kot je navedeno v odstavku 2 dela II.2, obstaja več pravil o izključni krajevni pristojnosti v skladu s členi 13-16 Zakonika o civilnem postopku.

Ta določajo:

„Člen 13

Zahtevke v zvezi z nepremičninami je mogoče vložiti le pri sodišču, ki je pristojno za območje, na katerem so nepremičnine.

Kadar je nepremičnina na območju, za katero je pristojnih več sodišč, je treba zahtevek vložiti pri sodišču v kraju stalnega prebivališča ali prebivališča toženca, če je kateri koli od njiju na enem od območij pristojnosti, sicer pa pri katerem koli od sodišč, ki so pristojna za območje, na katerem je nepremičnina.“

„Člen 14

V zadevah v zvezi z dedovanjem je pristojno sodišče, ki je pristojno po zadnjem stalnem prebivališču pokojnika za:

  1. zahtevke v zvezi z veljavnostjo in izvršitvijo oporočnih določb;
  2. zahtevke v zvezi z dedovanjem in zahtevke, ki jih lahko imajo dediči drug proti drugemu;
  3. zahtevke volilojemnikov ali upnikov pokojnika zoper enega od dedičev ali izvršitelja oporoke.“

„Člen 15

Na vrh straniNa vrh strani

Zahtevke v zvezi z gospodarskimi družbami, zoper katere ni uveden stečaj, obravnava sodišče, pristojno po kraju, v katerem ima družba registrirani sedež.“

„Člen 16

Zahtevke v zvezi s prisilno poravnavo in stečajem družbe obravnava le sodišče, ki je pristojno za območje, na katerem je registrirani sedež dolžnika.“

c) Ali je mogoče, da stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno?

Ta del je povezan s:

  • pogoji glede veljavnosti in učinkov dogovorov o izbiri sodišča (vključno s pogodbenimi določbami);
  • okoliščinami, v katerih sodna pristojnost temelji izključno na nastopu toženca pred sodiščem.

Romunski sodni sistem vključuje več odstopanj od zgoraj navedenih pravil o pristojnosti v zvezi s splošno pristojnostjo in izključno pristojnostjo ter posebnih določb v zvezi s takšnimi pravili.

Te določbe vsebujejo členi 17-19 Naslova III Zakonika o civilnem postopku in so povezane z vprašanji, kot so razširitev pristojnosti in dogovori strank o sodni pristojnosti.

Člen 17 določa, da mora dodatne in stranske zahtevke obravnavati sodišče, pristojno za obravnavo glavnega zahtevka.

Člen 18 določa, da se pristojnost za zahtevke v zvezi z določitvijo pravic določi v skladu s pravili o zahtevkih v zvezi z izvajanjem storitev.

Člen 18(1) določa, da sodišče, ki je v skladu s pravili o pristojnosti pristojno glede na vrednost predmeta zahtevka, ostane pristojno, tudi če se vrednost predmeta po vložitvi zadeve spremeni.

Poleg tega v zvezi z določitvijo pristojnosti z dogovorom med strankama člen 19 določa, da se lahko stranki pisno ali z ustno izjavo pred sodiščem dogovorita, da zahtevke v zvezi z blagom obravnavajo sodišča, ki niso sodišča, pristojna v skladu z zakonom, razen v zadevah iz členov 13, 14, 15 in 16.

Na vrh straniNa vrh strani

C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo?

Kadar je primerno, mora biti opis pravil o pristojnosti specializiranih sodišč strukturiran enako kot v delu B. Kadar so pravila o pristojnosti zelo podobna, je treba na to opozoriti in pojasniti njihove izjeme.

Kot je navedeno v delu B, Zakonik o civilnem postopku zajema večino vidikov stvarne in krajevne pristojnosti specializiranih sodišč (delovne in socialne spore, družinske spore, spore v zvezi z mladoletniki, spore v zvezi s posvojitvijo, spore v zvezi z industrijsko in intelektualno lastnino, upravne spore, zadeve v zvezi z razlastitvijo, odškodninske zahtevke za škodo, ki nastane zaradi sodne napake, priznanje in odobritev izvršitve sodnih odločb, izdanih v tujini, in stečaj).

Člen 1(2) Zakonika o civilnem postopku jasno določa pristojnost sodišč prve stopnje za obravnavo zahtevkov zoper organe javne uprave, ki obravnavajo zadeve iz sodne pristojnosti, in druge organe, ki opravljajo podobne dejavnosti, v primerih, določenih z zakonom.

Kot izjema od pravil iz Zakonika o civilnem postopku obstajajo na primer materialna pravila na več natančno določenih področjih, kot so spori, ki jih je treba reševati v skladu s členom 24 Zakona št. 10/2001 o načinih vračanja nepremičnin, ki so bile v državni lasti, ki določajo, da je za odločanje na prvi stopnji o zahtevku, ki ga je vložil upravičenec, katerega vloga za vrnitev nepremičnine je bila zavrnjena, pristojno okrožno sodišče.

Podobno člen 56 Zakona št. 168/1999 o reševanju delovnega spora določa, da je treba vloge o začasni prekinitvi stavk vložiti pri pritožbenem sodišču, ki je pristojno za območje, na katerem je sedež sindikata, in da morajo vloge biti rešene v 7 dneh od datuma registracije, kar odstopa od splošnega pravila, da vse pravice, glede katerih je nastal spor, obravnava na prvi stopnji okrožno sodišče, ki je pristojno za območje, na katerem je sedež delodajalca.

V zvezi s carinskimi spori, ki jih zajema Zakon št. 554/2004 (Zakon o sporih), obstajajo posebna pravila o pristojnosti, ki upoštevajo vrednost, pri čemer carinske spore (razen zahtevkov zoper evidence prekrškov, za katere so pristojna sodišča prve stopnje) obravnavajo na prvi stopnji specializirana sodišča, kadar vrednost zadeve ne presega 500 000 RON. Če vrednost presega ta znesek, je na prvi stopnji pristojno pritožbeno sodišče.

Poleg tega je treba omeniti, da se v čezmejnih zadevah, ki vključujejo toženca s stalnim prebivališčem v eni od držav članic Evropske unije, pristojnost določa v skladu z določbami Zakona št. 187 z dne 9. maja 2003 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb na področju civilnega in gospodarskega prava, izdanih v državah članicah Evropske unije, v Romuniji, ki je objavljen v uradnem listu št. 333 z dne 16. maja 2003.

Nadaljnje informacije

Uporabne povezave:

  • http://www.just.ro română
  • http://www.csm1909.ro English - română
  • http://www.scj.ro English - română

« Pristojnost sodišč - Splošne informacije | Romunija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 07-05-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo