Evropska komisija > EPM > Pristojnost sodišč > Poljska

Zadnja sprememba: 06-03-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pristojnost sodišč - Poljska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

A. Ali se je treba obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče? A.
B. Če je pristojno redno civilno sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo? B.
I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči in če, katero sodišče je potem pristojno za zadevo? I.
II. Krajevna pristojnost (Ali je za zadevo pristojno sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?) II.
1. Splošno pravilo krajevne pristojnosti 1.
2. Izjeme od splošnega pravila 2.
a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči? a)
b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)? b)
c) Ali je mogoče, da stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno? c)
C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo? C.

 

A. Ali se je treba obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče?

Na Poljskem obravnavajo civilne zadeve redna sodišča in vrhovno sodišče (glejte: Organizacija sodstva na Poljskem), razen če so zanje pristojna specializirana sodišča.

Pravila o pristojnosti sodišč so v členih od 16 do 18 in od 27 do 37 Zakonika o civilnem postopku.

Na okrajnih sodiščih obravnavajo civilne zadeve naslednji oddelki:

  • civilni oddelek;
  • oddelek za družino in mladoletnike (družinska sodišča) - zadeve v zvezi z družinskim pravom in pravom o skrbništvu, o nedovoljenem ravnanju otrok in kaznivih dejanjih mladoletnikov in obravnavi odvisnikov od alkohola in drog ter druge zadeve, za katere so v skladu s posebno zakonodajo pristojna skrbniška sodišča;
  • delovni in socialni oddelek (delovna sodišča) - zadeve na področju delovnega ali socialnega prava;
  • gospodarski oddelek (gospodarska sodišča) za zadeve na področju gospodarskega in civilnega prava, kot so spori med gospodarskimi družbami na posameznem področju, spori v gospodarskih družbah, odškodninske tožbe zoper člane upravnega odbora zaradi lažnih izjav, predloženih državnemu sodnemu registru, in tožbe zoper gospodarske družbe zaradi povzročitve okoljske škode;
  • zemljiškoknjižni oddelek - za vpise v zemljiško knjigo in druge civilne postopke v zvezi z zemljiško knjigo;
  • občinski oddelek (občinska sodišča) za zadeve, ki se obravnavajo v poenostavljenem postopku ali so povezane z depoziti v hrambi in odvzemom premoženja.

Pri okrajnem sodišču v Varšavi so tudi naslednji oddelki:

Na vrh straniNa vrh strani

  • sodišče za varstvo konkurence in potrošnikov, ki obravnava zadeve v zvezi s protimonopolnimi pravili in energetsko ureditvijo;
  • sodišče za pravice do blagovnih znamk in modelov Skupnosti, ki obravnava zadeve v zvezi s kršitvijo blagovnih znamk, nevarnostjo kršitve modelov ali izjavami o nekršitvi modelov in blagovnih znamk, odvzemom pravice do modela Skupnosti, razveljavitvijo ali odvzemom blagovne znamke in posledicami kršitve blagovnih znamk.

B. Če je pristojno redno civilno sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo?

I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči in če, katero sodišče je potem pristojno za zadevo?

Okrajna sodišča so na splošno pristojna v civilnih zadevah in izdajajo sodne odločbe na prvi stopnji. Okrajna sodišča so pristojna v vseh zadevah, razen v zadevah, za katere so pristojna okrožna sodišča v skladu s členoma 16 in 507 Zakonika o civilnem postopku.

Prvostopenjska okrožna sodišča so pristojna v zadevah iz člena 17 Zakonika o civilnem postopku, tj. v zadevah v zvezi z:

  • nematerialnimi pravicami (na primer razveza zakonske zveze) in s tem povezanimi zahtevki, razen zahtevkov glede ugotovitve ali izpodbijanja starševstva, prenehanja starševske pravice ali prenehanja posvojitve;
  • varstvom avtorskih pravic in sorodnih pravic ter pravic, povezanih z izumi, uporabnimi modeli, modeli, blagovnimi znamkami, geografskimi označbami in topografijo integriranih vezij, ter varstvom drugih pravic glede nematerialnih dobrin;
  • zahtevki v skladu z Zakonom o tisku;
  • premoženjskimi pravicami, kadar vrednost spornega predmeta presega 75 000 PLN in 100 000 PLN v gospodarskih postopkih, razen v zadevah v zvezi s preživnino, lastniškimi spori, unovčenjem premoženja zakoncev, uskladitvijo vsebine zemljiške knjige z veljavnim zakonom;
  • izdajo sodne odločbe, ki nadomešča sklep o delitvi zadruge;
  • razveljavitvijo, razglasitvijo neveljavnosti ali določitvijo ničnosti in neveljavnosti sklepov, ki jih izdajo pravne osebe ali organizacije, ki niso pravne osebe, vendar jim je bila v skladu z zakonom priznana pravna osebnost;
  • preprečevanjem nelojalne konkurence in ukrepi za odpravljanje takšne konkurence.

Okrožna sodišča so pristojna tudi za naslednja področja:

Na vrh straniNa vrh strani

  • zadeve glede poslovne nesposobnosti;
  • reševanje sporov v zadevah glede delovanja nacionaliziranih gospodarskih družb: med upravo in direktorjem gospodarske družbe, med notranjimi organi gospodarske družbe in ustanoviteljskimi organi ter med notranjimi organi gospodarske družbe in nadzornim organom;
  • zadeve glede priznanja in potrditve izvršljivosti sodnih odločb tujih sodišč (člena 1148 in 1151 Zakonika o civilnem postopku).

V zadevah glede premoženjskih pravic mora vlagatelj v vlogi navesti vrednost spornega predmeta, razen če je sporni predmet denarni znesek.

V zadevah glede finančnih terjatev, celo tistih terjatev, ki se določijo namesto druge terjatve, pomeni navedeni znesek vrednost spornega predmeta.

V drugih premoženjskih zadevah mora vlagatelj v vlogi navesti znesek spornega predmeta v skladu s členi od 20 do 24 Zakonika o civilnem postopku.

II. Krajevna pristojnost (Ali je za zadevo pristojno sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?)

Zakonik o civilnem postopku Poljske vključuje štiri vrste sodne pristojnosti: splošno (členi od 27 do 30 Zakonika o civilnem postopku), izbirno (členi od 31 do 37 Zakonika o civilnem postopku), izključno (členi od 38 do 42 Zakonika o civilnem postopku) in posebno (členi od 43 do 46 Zakonika o civilnem postopku).

1. Splošno pravilo krajevne pristojnosti
Splošna krajevna pristojnost.

Postopek je treba začeti na sodišču prve stopnje, ki je pristojno glede na prebivališče toženca.

V skladu s členom 25 Civilnega zakonika je prebivališče fizične osebe kraj, v katerem običajno prebiva. Če toženec ne prebiva na Poljskem, se splošna pristojnost določi glede na dejansko prebivališče, če pa to ni znano ali ni na Poljskem, je treba postopek začeti v kraju toženčevega zadnjega prebivališča na Poljskem.

Na vrh straniNa vrh strani

Postopek proti zakladnici je treba začeti na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem je zadevna ustanova v sporu. V zadevah, v katerih zastopa zakladnico državno pravobranilstvo zakladnice (Prokuratoria Generalna Skarbu Państwa), je treba postopek začeti na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem je podružnica, odgovorna za ustanovo, s katero je povezan zahtevek.

Postopek proti drugim pravnim osebam ali osebam, ki nimajo pravne osebnosti, je treba začeti na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem je njihov urad (člen 30 Zakonika o civilnem postopku).

2. Izjeme od splošnega pravila
a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči?

Izbirna krajevna pristojnost pomeni, da lahko v nekaterih primerih vlagatelji izberejo sodišče, na katerem bodo začeli postopek. V takšnih primerih lahko vlagatelj začne postopek na sodišču splošne pristojnosti ali na enem od sodišč iz členov od 32 do 37 Zakonika o civilnem postopku.

Izbirna krajevna pristojnost je določena v naslednjih primerih:

  • zahtevki za preživnino, ugotovitev očetovstva in sorodni zahtevki – postopek se lahko začne na sodišču, pristojnem glede na prebivališče vlagatelja;
  • premoženjski zahtevki v zvezi s poslovnimi dejavnostmi toženca – postopek se lahko začne na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem je sedež ali podružnica toženca, če je zahtevek povezan z dejavnostmi, ki jih izvaja ta sedež ali podružnica. Vendar to ne velja v zadevah, v katerih zastopa zakladnico v skladu za zakonom državno pravobranilstvo zakladnice (Prokuratoria Generalna Skarbu Państwa);
  • tožbe za ugotovitev obstoja pogodbe ali za njeno izpolnitev ali razveljavitev ali za razglasitev pogodbe za nično in neveljavno ter odškodninske tožbe zaradi neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe – postopek se lahko začne na sodišču, pristojnem glede na kraj izpolnitve sporne pogodbe; v primeru kakršnih koli dvomov je treba predložiti listinske dokaze o kraju izpolnitve pogodbe;
  • zahtevki, ki izhajajo iz nepogodbene odgovornosti za škodo/delikta – postopek se lahko začne na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem je bilo storjeno škodno dejanje;
  • zahtevki za plačilo taks v postopku – postopek se lahko začne na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem je pravni zastopnik opravljal posle v zadevi;
  • zahtevki glede najema ali zakupa nepremičnine – postopek se lahko začne na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem je nepremičnina;
  • tožbe proti izdajatelju menice ali čeka – postopek se lahko začne na sodišču, pristojnem glede na plačilni kraj. Postopek proti več izdajateljem menice ali čeka skupaj se lahko vloži pri sodišču, pristojnem glede na plačilni kraj, ali sodišču, splošno pristojnem za čekovnega ali meničnega dolžnika ali glede na izdajo zadolžnic ali čekov;
  • tožbe za sklenitev pogodbe, določitev njene vsebine ali spremembo pogodbe, ki se obravnavajo v posebnem postopku v gospodarskih zadevah – postopek se lahko začne na sodišču, pristojnem glede na kraj izpolnitve pogodbe (člen 479 v povezavi s členom 34 Zakonika o civilnem postopku);
  • tožbe na področju delovnega prava – postopek se lahko začne na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem se opravlja, je bilo opravljeno ali se mora opraviti delo, ali na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem je zadevno delovno mesto (člen 461(1) Zakonika o civilnem postopku).
b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)?

Izključna pristojnost pomeni, da mora zadevo obravnavati sodišče, določeno v Zakoniku. Izključna pristojnost je določena v naslednjih primerih:

Na vrh straniNa vrh strani

  • lastninska pravica ali druge stvarne pravice na nepremičnini ali posest nepremičnine – postopek je treba začeti na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem je nepremičnina; če je predmet spora služnost, se pristojnost določi glede na kraj, v katerem je služeča stvar;
  • dedovanje ali upravljanje na podlagi pisma, navodila ali druge oblike oporoke – postopek je treba začeti na sodišču, pristojnem glede na zadnje prebivališče oporočitelja, če pa ni mogoče določiti njegovega prebivališča na Poljskem, je treba postopek začeti na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem je zapuščina ali njen del;
  • članstvo v zadrugi, gospodarski družbi ali združenju – postopek je treba začeti na sodišču, pristojnem glede na kraj, v katerem je sedež subjekta;
  • zakonska zveza – postopek je treba začeti na sodišču, pristojnem glede na kraj zadnjega skupnega prebivališča zakoncev, če ima vsaj eden od njiju tam še vedno stalno prebivališče. V nasprotnem primeru je izključno pristojno sodišče v kraju prebivališča toženca; kadar ni mogoče uporabiti tudi tega pravila, je izključno pristojno sodišče v kraju prebivališča vlagatelja;
  • starševsko razmerje ali razmerje med posvojiteljem in posvojencem – postopek je treba začeti na sodišču, pristojnem glede na prebivališče vlagatelja, če ni razlogov za začetek postopka v skladu s pravili splošne krajevne pristojnosti.
c) Ali je mogoče, da stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno?

Posebna pristojnost pomeni, da se lahko v zadevah, določenih s posebnimi pravili, sodna pristojnost opredeli drugače:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Vlagatelj lahko izbere sodišče.

    Če obstajajo razlogi za pristojnost enega sodišča ali če se začne postopek zoper več oseb, za katere so v skladu s pravili o splošni krajevni pristojnosti pristojna različna sodišča. Enako velja za zadeve, v katerih so nepremičnine, glede na lokacijo katerih se določi pristojno sodišče, v več sodnih okrajih.

  2. Obe stranki lahko izbereta sodišče na podlagi sporazuma ali skupnega zahtevka.

    Stranki se lahko pisno dogovorita, da bosta obstoječi spor, ki nastane iz zadevnega pravnega razmerja, ali možen spor v prihodnosti predložili prvostopenjskemu sodišču, ki ni krajevno pristojno v skladu z zakonom. To sodišče bo potem izključno pristojno, razen če se stranki odločita drugače. Poleg tega lahko stranki v pisnem sporazumu omejita pravico vlagatelja do izbire sodišč, pristojnih za takšne spore.

    Vendar stranki ne moreta spremeniti izključne pristojnosti.

    Sporazumi o sodni pristojnosti morajo biti v pisni obliki in so lahko del sporazuma (klavzula o pristojnosti) ali se pripravijo kot ločen sporazum.

    V zadevah na področju delovnega in socialnega prava lahko pristojno sodišče na podlagi skupnega zahtevka strank odstopi zadevo v obravnavo drugemu enakovrednemu sodišču, pristojnemu za zadeve delovnega in socialnega prava, če je to primerno.

  3. Pristojno sodišče določi višje sodišče ali vrhovno sodišče.

    Če ne more pristojno sodišče obravnavati zadeve ali opraviti drugega dejanja, višje sodišče določi drugo sodišče. Drugo sodišče se določi le, kadar ne more pristojno sodišče postopati na primer zaradi izločitve sodnika ali višje sile.

    Vrhovno sodišče mora določiti sodišče, pri katerem je treba začeti postopek, če ni mogoče v skladu z Zakonikom o civilnem postopku določiti krajevno pristojnega sodišča na podlagi dejstev v zadevi (člen 45 Zakonika o civilnem postopku).

C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo?

Med specializirana sodišča spadajo upravna sodišča in vojaška sodišča.

Delo vojaških sodišč ureja Zakon o (sestavi) vojaških sodišč z dne 21. avgusta 1997. Ta sodišča obravnavajo zlasti kazenske zadeve, povezane z oboroženimi silami Poljske. Njihova pristojnost za obravnavo drugih zadev se lahko določi le z zakonom.

Delo upravnih sodišč ureja Zakon o (sestavi) upravnih sodišč z dne 25. julija 2002. Upravna sodišča spremljajo dejavnosti javnih organov in odločajo v sporih o pristojnosti med enotami lokalne in osrednje ravni države. V izjemnih primerih ni izključena možnost, da odloča upravno sodišče o civilni zadevi v okviru spremljanja dejavnosti javnih organov.

Nadaljnje informacije

Ministrstvo za pravosodje

http://www.ms.gov.pl/ polski

Seznam rednih sodišč na Poljskem (naslovi)

http://www.ms.gov.pl/organizacja/sady.php polski

« Pristojnost sodišč - Splošne informacije | Poljska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 06-03-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo