Evropska komisija > EPM > Pristojnost sodišč > Nizozemska

Zadnja sprememba: 26-04-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pristojnost sodišč - Nizozemska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

A. Ali se naj obrnem na navadno ali specializirano sodišče? A.
B. Če imajo pristojnost navadna sodišča, kako naj ugotovim, katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi? B.
I. Kakšna je razlika med nižjim in višjim civilnim sodiščem in katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi? I.
II. Krajevna pristojnost sodišča (katero sodišče ima pristojnost za prevzem mojega primera, sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?) II.
C. Kako lahko ugotovim, katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi, če ima pristojnost specializirano sodišče? C.

 

Preden začnete sodni postopek, morate ugotoviti, katero sodišče ima pristojnost za odločanje o vaši zadevi. Če izberete napačno sodišče ali če se pristojnost sodišča izpodbija, se utegne vaš primer silno zavleči, vaša zahteva pa se lahko zavrne zaradi nepristojnosti.

A. Ali se naj obrnem na navadno ali specializirano sodišče?

Nizozemska zakonodaja o civilnem postopku ne predvideva specializiranih sodišč, kot sta gospodarsko sodišče ali industrijsko razsodišče. Načeloma imajo sodišča pristojnost za odločanje o vseh zadevah civilne narave.

B. Če imajo pristojnost navadna sodišča, kako naj ugotovim, katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi?

V civilnopravnih zadevah sodišča prevzemajo vse civilne primere na prvi stopnji razen tistih, ki so po zakonu dodeljeni drugim sodiščem.

V tej zvezi nizozemski pravni red predvideva tri vrste sodišč: okrožno sodišče, sodišče in vrhovno sodišče (Hoge Raad).

Obstaja devetnajst okrožnih sodišč in pet sodišč. Vrhovno sodišče je eno.

Znotraj sodišč so organizacijske enote, imenovane "sektorji". Sektorji na okrožnih sodiščih so kantonalno pravo, upravno pravo, civilno pravo in kazensko pravo.

Okrožno sodišče ima oddelke z enim samim sodnikom in oddelke s sodnim zborom v polni sestavi, pri čemer so prvi sestavljeni iz enega sodnika in slednji iz treh sodnikov. O kantonalnih primerih, primerih, ki ne vsebujejo zapletenih pravnih zadev, in o nujnih primerih navadno odloča oddelek s sodnikom posameznikom, medtem ko se primeri, ki vključujejo zapletene pravne zadeve, dodelijo oddelku s sodnim zborom v polni sestavi. Številne družinske postopke obravnava oddelek s sodnikom posameznikom. Primer oddelka s sodnikom posameznikom je sodnik za mladoletnike za nekatere postopke proti mladoletnikom.

Na vrh straniNa vrh strani

Civilno sodišče ni pristojno za obravnavanje zadev, če je pristojnost dodeljena upravnemu sodišču, v zvezi s spori proti javni upravi (oblastem).

I. Kakšna je razlika med nižjim in višjim civilnim sodiščem in katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi?

Dodelitev dolžnosti kantonalnemu sektorju ali civilnopravnemu sektorju okrožnih sodišč ureja zakonik o civilnem postopku. Splošno načelo je, da ima civilnopravni sektor okrožnega sodišča pristojnost za vse primere, razen za tiste, ki so po zakoniku o civilnem postopku izrecno dodeljeni kantonalnemu sektorju.

Najpomembnejši merili za dodelitev dolžnosti sta:

  • vrednost zahtevka

    Kantonalni sodnik ima pristojnost, če vrednost zahtevka ne presega 5 000 EUR. Kantonalni sodnik ima pristojnost tudi za primere, katerih vrednost ni ugotovljena, vendar kaže, da zahtevek ne presega 5 000 EUR;

in

  • narava primera.

    Kantonalni sodnik ima pristojnost nad primeri v zvezi z zahtevki, ki izhajajo iz pogodb o zakupu, (individualnih in kolektivnih) pogodb o delu, pogodb o zastopanju in kreditnih pogodb. Vrednost zahtevka je v tem primeru nepomembna.

Civilnopravni sektor okrožnih sodišč ima pristojnost za vse primere.

II. Krajevna pristojnost sodišča (katero sodišče ima pristojnost za prevzem mojega primera, sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?)

To vprašanje se nanaša na tako imenovano relativno pristojnost, se pravi, katero od 19 okrožnih sodišč ima pristojnost, na primer, okrožno sodišče Amsterdam ali okrožno sodišče Leeuwarden. Torej se nanaša na geografsko pristojnost.

Na vrh straniNa vrh strani

Relativna pristojnost nizozemskih sodišč se lahko razloži na naslednji način. V mednarodnih primerih čezmejne narave relativno pristojnost potem, ko je ugotovljeno, da imajo nizozemska sodišča pristojnost za obravnavanje zadeve, ureja notranji nizozemski zakon (razen če pravilo, iz katerega izhaja mednarodna pristojnost, navaja tudi sodišče, ki ima relativno pristojnost, npr. člen 5(2) Uredbe Bruselj I).

1) Splošno pravilo o krajevni pristojnosti sodišča

Postopki na prvi stopnji, ki se začnejo s sodnim pozivom na obravnavo, se ravnajo po naslednjem splošnem pravilu (člen 99 zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering)): če ni drugače navedeno v zakonu, ima pristojnost sodišče na območju, kjer ima toženec običajno prebivališče. Če toženec nima stalnega prebivališča na Nizozemskem ali če je prebivališče neznano, ima pristojnost sodišče na območju, kjer ima prebivališče tožnik (v Nizozemski). Zakon o sodstvu (Wet op de rechterlijke indeling) določa, katero sodišče ima pristojnost, kadar ima toženec stalno prebivališče ali običajno prebivališče na določeni lokaciji. Ta zakon umešča vsak kraj v enega od 19 okrajev.

Splošno pravilo za postopke na prvi stopnji, ki se začnejo z vlogo (člen 262 zakonika o civilnem postopku), je, da ima pristojnost sodišče na območju, kjer ima prebivališče vlagatelj (ali eden od vlagateljev ali ena od zainteresiranih strank, omenjenih v vlogi). Če stalno prebivališče na Nizozemskem ni znano, ima pristojnost sodišče običajnega prebivališča (na Nizozemskem). V primeru, da je vloga povezana s postopkom, ki se je začel s sodnim pozivom na obravnavo, je sodišče, ki je bilo pristojno za ta spor, pristojno tudi za obravnavo zadeve, ki se je začela z vlogo.

Na vrh straniNa vrh strani

2) Izjeme od splošnega pravila

Pravila, navedena pod 2a, 2b in 2c, se v glavnem uporabljajo za postopke, ki se začnejo s sodnim pozivom na obravnavo.

Navadno ima pristojnost v postopkih, ki se začnejo z vlogo, vlagateljevo sodišče. Vendar obstajajo izjeme, če se vloga nanaša na spremembe obveznosti preživljanja.

Vloga za spremembo preživnine za otroka mora biti vložena pri sodišču, kjer ima otrok stalno prebivališče.

Vlogo za spremembo preživljanja partnerja mora oseba, ki je upravičena do prejemanja preživnine, vložiti pri sodišču v območju, kjer prebiva dolžnik. Če bi dolžnik preživnine želel vložiti vlogo za spremembo preživljanja, je treba to predložiti sodišču, kjer prebiva oseba, ki je upravičena do prejemanja preživnine.

2.a V katerih okoliščinah si smem izbrati drugo sodišče kakor sodišče stalnega prebivališča toženca (kot je določeno v splošnem pravilu)?

Nizozemsko proceduralno pravo vsebuje številne določbe, po katerih se lahko pristojnost dodeli drugemu sodišču, kakor sodišču po splošnem pravilu (sodišču v kraju stalnega ali običajnega prebivališča toženca). To se imenuje vzajemna pristojnost in omogoča vlagatelju izbiro med splošnim pravilom in alternativnim pravilom. V nadaljevanju je pregled najpomembnejših določb.

Te določbe se nanašajo na postopke, ki se začnejo s sodnim pozivom na obravnavo.

V postopkih, ki se nanašajo na industrijske ali agencijske spore (člen 100 zakonika o civilnem postopku), ima vzajemno pristojnost sodišče na ozemlju, kjer se opravlja delo.

V primerih, ki se nanašajo na pravice potrošnikov (člen 101 zakonika o civilnem postopku), lahko vzajemno pristojnost izvaja sodišče na ozemlju, kjer je potrošnik rezident ali običajni rezident.

Na vrh straniNa vrh strani

Nezakonito dejanje (člen 102 zakonika o civilnem postopku)

V postopkih, ki se nanašajo na nezakonita dejanja, ima vzajemno pristojnost sodišče na območju, kjer je bila povzročena škoda ali poškodba.

Nepremično premoženje (člen 103 zakonika o civilnem postopku)

V postopkih, ki se nanašajo na nepremično premoženje, ima vzajemno pristojnost sodišče na območju, kjer je nepremično premoženje (ali njegov večji del). V postopkih v zvezi z zakupom stanovanjskih ali poslovnih prostorov ima izključno pristojnost kantonalno sodišče, kjer je najeta lastnina (ali njen večji del).

Dedovanje (člen 104 zakonika o civilnem postopku)

V postopkih v zvezi s pravicami do dedovanja, lahko vzajemno pristojnost uresničuje sodišče na ozemlju, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče (ki se imenuje sodišče „hospic“, tj. kraj, kjer je pokojnik preminil).

Pravni subjekti (člen 105 zakonika o civilnem postopku)

V postopkih v zvezi s pravnimi subjekti (glede likvidacije takih subjektov, ničnosti ali veljavnosti njihovih odločitev, pravic in dolžnosti članov ali partnerjev), ima vzajemno pristojnost sodišče na območju, kjer ima subjekt registrirani naslov.

Stečaj, sodna poravnava in reorganizacija dolgov (člen 106 zakonika o civilnem postopku)

V postopkih, ki se nanašajo na stečaj, sodno poravnavo in reorganizacijo dolgov zasebnih oseb; ima vzajemno pristojnost sodišče, v katerem so preiskovalni sodniki ali v primeru, da preiskovalni sodniki niso imenovani, sodišče, ki izreče sodno poravnavo.  Zakon o stečaju (Faillissementwet) vsebuje tudi več pravil o pristojnosti, ki prevladajo zgoraj navedeno pravilo.

Na vrh straniNa vrh strani

Kar zadeva ločitvene postopke, se uporabljajo naslednje določbe.

Relativno pristojnost sodnika za ločitve ureja člen 262 zakonika o civilnem postopku (splošno pravilo): pristojnost ima sodišče na območju, kjer prebiva vlagatelj (ali eden od vlagateljev ali ena od zainteresiranih strank, omenjenih v vlogi), in če stalno prebivališče na Nizozemskem ni znano, sodišče običajnega prebivališča (na Nizozemskem). Krajevna pristojnost sodišča zainteresirane stranke je alternativna krajevna pristojnost sodišča poleg krajevne pristojnosti sodišča vlagatelja.

2.b V katerih okoliščinah si moram izbrati drugo sodišče kakor sodišče stalnega prebivališča toženca (kot je določeno v splošnem pravilu)?

Nizozemsko proceduralno pravo vsebuje številne določbe, ki odstopajo od splošnega pravila. V teh primerih ni izbire med posebnim pravilom in splošnim pravilom, posebno pravilo je obvezno.

Za postopke v zvezi z mladoletniki se uporablja naslednje posebno pravilo:

pristojnost ima sodišče na območju, kjer ima mladoletnik prebivališče ali običajno prebivališče (člen 265 zakonika o civilnem postopku).

To pravilo ni alternativno, ampak posebno pravilo, ki prevlada nad splošnim pravilom. V takih primerih nima pristojnosti sodišče na območju, kjer biva vlagatelj (to je splošno pravilo za postopke, ki se začnejo z vlogo), temveč sodišče na območju, kjer biva ali običajno biva mladoletnik (na Nizozemskem). Nadalje, če po tem pravilu ne bi dobilo pristojnosti nobeno sodišče, je pristojnost dodeljena sodišču v Haagu.

Nizozemsko proceduralno pravo poleg tega predvideva naslednja posebna pravila v zvezi z relativno pristojnostjo (prav tako bodo navedena le najpomembnejša pravila).

Na vrh straniNa vrh strani

Občinska matična knjiga rojstev, porok in smrti (člen 263 zakonika o civilnem postopku)

V primerih, ki se nanašajo na vpis, prijavo, preklic ali spremembo v matični knjigi ali dokumentih, ki jih je treba evidentirati ali so že evidentirani, ima pristojnost sodišče v območju, kjer je dokument evidentiran ali ga je treba evidentirati.

Zakup ali najem nepremičnega premoženja (člen 264 zakonika o civilnem postopku)

V primerih v zvezi z zakupom ali najemom nepremičnega premoženja ali zakupom dela tega premoženja ima pristojnost sodišče na območju, kjer je najeta lastnina.

Skrbništvo, dodelitev v upravljanje in pravno zastopanje (člen 266 zakonika o civilnem postopku)

V primerih, ki se nanašajo na skrbništvo, dodelitev v upravljanje in pravno zastopanje, ima pristojnost sodišče v kraju stalnega prebivališča ali, če tega ni, v kraju običajnega prebivališča osebe, na katero se nanaša skrbništvo, dodelitev v upravljanje in pravno zastopanje.

Odsotnost, pogrešane osebe, razglasitev smrti (člen 267 zakonika o civilnem postopku)

V primerih, ki se nanašajo na odsotne ali pogrešane osebe, ima pristojnost sodišče v kraju zapuščenega stalnega bivališča odsotne ali pogrešane osebe. Za razglasitev smrti je pristojno sodišče v Haagu.

Sodišče v Haagu ima pristojnost v vseh tukaj navedenih primerih in pa kadar zadevno pravilo o pristojnosti ne dodeljuje pristojnosti nobenemu pristojnemu sodišču (člen 268 zakonika o civilnem postopku).

2.c Ali je dovoljeno, da si stranki sami izbereta sodišče, če to sodišče nima pristojnosti na podlagi splošnega pravila

Na podlagi člena 108 zakonika o civilnem postopku se lahko stranki dogovorita o krajevni pristojnosti sodišča, kar morata izvršiti pisno. Stranki se lahko dogovorita o krajevni pristojnosti sodišča v zadevah, ki se nanašajo le na njune pravice. V zadevah, ki vključujejo vprašanja javnega reda, kot so nekatere družinske zadeve in stečaj ter postopki sodne poravnave, se stranki ne smeta dogovoriti za drugo krajevno pristojnost sodišča. V kantonalnih primerih imata stranki omejeno možnost, da bi se dogovorila za drugo krajevno pristojnost sodišča. Stanki se ne moreta dogovoriti o krajevni pristojnosti sodišča, če je vrednost zahtevka manjša od 5 000 EUR (ne glede na naravo zahtevka).

Načeloma ima sodišče, ki dobi pristojnost s sporazumom o krajevni pristojnosti sodišča, izključno pristojnost. Vendar pa se lahko stranki izrecno dogovorita, da ni izključne pristojnosti.

V ločitvenih zadevah (razveza zakonske zveze, ločitev, razveljavitev registriranega domačega partnerstva, razveljavitev zakonske zveze po ločitvi) je v odstavku 2 člena 270 zakonika o civilnem postopku predvideno posebno pravilo. V skladu s tem členom sodišče brez relativne pristojnosti preda zadevo sodišču, ki ima relativno pristojnost. Vendar odstavek 2 določa, da se to zgodi le, če toženec (zakonec, proti kateremu se je začel postopek) izpodbija pristojnost sodišča. Če se zakonec ne pojavi na sodišču ali če se pojavi, vendar ne izpodbija pristojnosti sodišča, lahko sodišče brez relativne pristojnosti kljub temu odloča o zadevi. To se imenuje implicitno sprejetje krajevne pristojnosti sodišča.

C. Kako lahko ugotovim, katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi, če ima pristojnost specializirano sodišče?

Po nizozemskem proceduralnem pravu ni specializiranih sodišč, čeprav bi do določenega obsega lahko rekli, da je sodnik kantonalnega sodišča specializirano sodišče za industrijske primere in primere, povezane z zakupom.

Nadaljnje informacije

  • Pristojnost sodišč – Nizozemska English - Nederlands
  • Pravna pomoč na Nizozemskem (na voljo je angleška različica) Nederlands

« Pristojnost sodišč - Splošne informacije | Nizozemska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 26-04-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo