Evropska komisija > EPM > Pristojnost sodišč > Litva

Zadnja sprememba: 12-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pristojnost sodišč - Litva

Če želite začeti pravni postopek v civilnih ali gospodarskih zadevah, morate vedeti, katero sodišče je pristojno za obravnavo zadeve. Če se obrnete na napačno sodišče ali če se pojavi spor o pristojnosti, obstaja nevarnost, da pride pri postopku do znatne zamude ali celo do zavrnitve zadeve zaradi nepristojnosti.



 

KAZALO

A. Ali se je treba obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče? A.
B. Če je pristojno redno civilno sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo? B.
I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči in če, katero sodišče je potem pristojno za zadevo? I.
II. Krajevna pristojnost (Ali je za zadevo pristojno sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?) II.
1. Splošno pravilo krajevne pristojnosti 1.
2. Izjeme od splošnega pravila 2.
a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči? a)
b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)? b)
C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo? C.

 

Uvodne opombe:

  • Opis mora biti omejen na pristojnost sodišč prve stopnje, med drugim na podlagi domneve, da informacije o sodišču, ki je pristojno za pritožbo, običajno zagotovi sodišče prve stopnje, ki je izdalo odločbo, ali so na voljo na tem sodišču.
  • Razlaga sistema pravil o sodni pristojnosti ne sme biti preveč podrobna, ampak se mora raje osredotočiti na okoliščine, ki so najpomembnejše glede na njihov praktičen pomen za uporabnike te spletne strani.
  • Na splošno mora biti jasno, da pravila o sodni pristojnosti, ki so opisana na tej strani, veljajo:
    1. v izključno notranjih zadevah;
    2. v čezmejnih zadevah, ki vključujejo toženca s stalnim prebivališčem v državi članici EU, za določitev posebnega pristojnega sodišča v državi članici, ki je določeno s pravili prava Skupnosti;
    3. v čezmejnih zadevah, ki vključujejo toženca s stalnim prebivališčem zunaj EU, razen če mednarodni sporazum (kot je Luganska konvencija) določa drugače.

A. Ali se je treba obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče?

Pri državah članicah, v katerih redna civilna sodišča ne obravnavajo podrobno vseh civilnih in gospodarskih zadev, ampak so zanje pristojna neodvisna sodišča, specializirana za nekatera pravna področja (npr. delovna sodišča), je treba opisati ločitev pristojnosti.

Člen 12 Zakona o sodiščih Republike Litve določa naslednji sistem sodišč: celoten sistem sodišč Republike Litve sestavljajo sodišča s splošno pristojnostjo in specializirana sodišča.

Sodišča s splošno pristojnostjo (sodišča prve stopnje – okrožna in okrajna sodišča) obravnavajo vse civilne zadeve, to pomeni spore, ki so povezani s civilnimi, družinskimi, delovnimi odnosi, odnosi v zvezi z intelektualno lastnino, stečajem, prestrukturiranjem in drugimi zasebnimi odnosi ali ki izhajajo iz teh odnosov; sodišča lahko obravnavajo tudi zadeve v skladu z izrednimi sodnimi postopki in zahtevki v zvezi s sprejetjem ter izvrševanjem sodnih odločb, ki jih sprejmejo sodišča v tujini in arbitražna sodišča v Republiki Litvi (člen 22 Zakonika o civilnem postopku).

Specializirana sodišča, to so upravna sodišča (upravna okrožna sodišča), obravnavajo upravne zadeve, ki izhajajo iz upravnih pravnih razmerij.

B. Če je pristojno redno civilno sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo?

I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči in če, katero sodišče je potem pristojno za zadevo?

Civilne zadeve obravnavajo okrajna in okrožna sodišča kot sodišča prve stopnje (člen 25 Zakonika o civilnem postopku).

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 26 Zakonika o civilnem postopku potrjuje splošno pravilo, da vse civilne zadeve obravnavajo okrajna sodišča. Člena 27 in 28 predvidevata izjeme od splošnega pravila in določata pristojnost okrožnih sodišč v nekaterih zadevah ter izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Vilni.

Večina držav članic pozna razliko med nižjim in višjim rednim civilnim sodiščem prve stopnje. Kadar to velja, je treba opisati ločitev pristojnosti glede na:

  • prag, povezan z vrednostjo zadevnega zahtevka in/ali okrožnimi sodišči, ki, kot sodišča prve stopnje, obravnavajo civilne zadeve, katerih znesek obtožnice presega sto tisoč litasov, razen v primerih družinskih pravnih razmerij, povezanih z razdelitvijo premoženja (oddelek 1 člena 27 Zakonika o civilnem postopku);
  • druge dejavnike, ki določajo pristojnost ne glede na vrednost zadevnega zahtevka.
  • Okrožna sodišča, kot sodišča prve stopnje, obravnavajo tudi naslednje civilne zadeve (člen 27 Zakonika o civilnem postopku):
    • v zvezi s pravnimi odnosi na področju avtorskih pravic, ki niso povezani z lastnino;
    • v zvezi s pravnimi odnosi na področju civilnih javnih razpisov;
    • v zvezi s stečajem in prestrukturiranjem;
    • v skladu z začasnim zahtevkom bančnega upravitelja o zmanjšanju odobrenega kapitala banke;
    • kadar je ena od strank tuja dežela ali država;
    • v skladu s pritožbami v zvezi z obvezno prodajo delnic (dividende, obresti);
    • v skladu s pritožbami v zvezi s preiskavo dejavnosti pravne osebe;
    • Na vrh straniNa vrh strani

    • druge civilne zadeve, ki jih obravnavajo okrožna sodišča kot sodišča prve stopnje v skladu z zakoni.

Le okrajno sodišče v Vilni, kot sodišče prve stopnje, (člen 28 Zakonika o civilnem postopku) obravnava naslednje civilne zadeve:

  • v zvezi s spori, določenimi z Zakonom o izdaji dovoljenj Republike Litve;
  • v zvezi s spori, določenimi z Zakonom o blagovnih znamkah Republike Litve;
  • v zvezi s posvojitvijo na podlagi prošenj tujih državljanov za posvojitev državljana Republike Litve, ki prebiva v Republiki Litvi ali tuji državi;
  • druge civilne zadeve, ki jih obravnava le Okrožno sodišče v Vilni, kot sodišče prve stopnje, v skladu z veljavnimi zakoni.

II. Krajevna pristojnost (Ali je za zadevo pristojno sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?)

1. Splošno pravilo krajevne pristojnosti

Predviden je kratek opis stalnega prebivališča/običajnega prebivališča toženca, vključno z osnovnim pravilom, ki velja za pravne osebe.

Zahtevek se vloži pri sodišču v kraju stalnega prebivališča toženca. Zahtevek zoper pravno osebo se vloži v kraju glavnega sedeža pravne osebe, ki je naveden v registru pravnih oseb. Kadar je toženec država ali občina, se zahtevek vloži v kraju glavnega sedeža ustanove, ki predstavlja državo ali občino (člen 29 Zakonika o civilnem postopku).

2. Izjeme od splošnega pravila
a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči?

Ta del mora vključevati razlago splošnih posebnih pravil o krajevni pristojnosti, ki so običajno povezana z naravo zadeve, vzrokom za tožbo.

Na vrh straniNa vrh strani

O pristojnosti se lahko odloča tožnik v naslednjih primerih (člen 30 Zakonika o civilnem postopku):

  1. Zahtevek zoper toženca, katerega kraj stalnega prebivališča ni znan, se lahko vloži v kraju njegovega premoženja ali zadnjega znanega stalnega prebivališča.
  2. Zahtevek zoper toženca, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Litvi, se lahko vloži v kraju njegovega premoženja ali zadnjega znanega stalnega prebivališča v Republiki Litvi.
  3. Zahtevek, povezan z dejavnostmi podružnice pravne osebe, se lahko vloži tudi v kraju podružnice.
  4. Zahtevek za dodelitev vzdrževalnine in preživnine se lahko vloži tudi v kraju stalnega prebivališča tožnika.
  5. Odškodninski zahtevek za škodo zaradi poškodovanja zdravja fizične osebe s povzročitvijo smrti se lahko vloži v kraju stalnega prebivališča tožnika ali kraju povzročitve škode.
  6. Odškodninski zahtevek za škodo, povzročeno na premoženju katere osebe, se lahko vloži v kraju stalnega prebivališča tožnika ali v kraju povzročitve škode.
  7. Odškodninski zahtevek za škodo, ki je nastala zaradi izdaje nezakonite obsodbe, nezakonite uporabe ukrepov pripora, nezakonitega pridržanja, nezakonite uporabe postopkovnih sredstev zapora, nezakonitega upravnega kaznovanja – zapora – ter zaradi škode, povzročene zaradi nezakonitih dejanj sodnika ali sodišča med obravnavo civilne zadeve, se lahko vložijo v kraju stalnega prebivališča tožnika.
  8. Odškodninski zahtevek za škodo, ki je nastala po trčenju ladij, in škodo zaradi pomoči in reševanja na morju ter v vseh drugih primerih, kjer spor izhaja iz odnosov, povezanih s prevozi po morju, se lahko vloži tudi v kraju, kjer ima toženec ladjo, ali pristanišču, v katerem je ladja registrirana.
  9. Zahtevek v zvezi s sporazumi in pogodbami, za katere je določen pristojni kraj za izvršitev, se lahko vloži tudi v pristojnem kraju izvršitve sporazuma ali pogodbe.
  10. Zahtevek, povezan z izpolnjevanjem vloge skrbnika ali upravitelja premoženja, se lahko vloži tudi v kraju stalnega prebivališča skrbnika, upravitelja ali v kraju stalnega prebivališča upravitelja premoženja.
  11. Zahtevek o sporazumih glede porabe se lahko vloži tudi v kraju stalnega prebivališča uporabnika.

Razen tega se zahtevek zoper več tožencev, ki imajo stalno prebivališče ali živijo v različnih krajih, vloži v kraju stalnega prebivališča enega od tožencev po presoji tožnika (del 1 člena 33 Zakonika o civilnem postopku).

Na vrh straniNa vrh strani

Opis mora vključevati vsaj pravila o:

  • pogodbenih zadevah (posebna pravila za nekatere vrste pogodb, kot so pogodbe o zaposlitvi).

    Zahtevek v zvezi s sporazumi, kjer je kraj izvajanja naveden, se lahko vloži v kraju stalnega prebivališča toženca ali v kraju izvajanja pogodbe po presoji tožnika. Zahtevek v zvezi s sporazumi o porabi se lahko vloži v kraju stalnega prebivališča toženca ali potrošnika.

    • Zadeve v zvezi s preživnino

      Zahtevek v zvezi z dodelitvijo preživnine se lahko vloži v kraju stalnega prebivališča toženca ali tožnika po presoji tožnika.

    • Zadeve v zvezi z odškodninsko odgovornostjo
    • Prijava civilnih odškodninskih zahtevkov v kazenskih postopkih

      Civilni odškodninski zahtevek v kazenskih postopkih se lahko vloži v obravnavo v skladu s pravili o sodni pristojnosti iz Zakonika o civilnem postopku Republike Litve, če zahtevek ni bil vložen ali se o njem ni odločalo med obravnavo kazenske zadeve.

      Itd.

b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)?

V tem delu morajo biti opisana izključna pravila o posebni pristojnosti.

Oddelka 1 in 2 člena 31 Zakonika o civilnem postopku Republike Litve določata naslednje izjeme pri splošni krajevni pristojnosti, ki so obvezne za tožnika pri sprožitvi sodnih postopkov:

  1. Zahtevki za stvarne pravice na nepremičninah v zvezi z uporabo nepremičnine, razen zahtevki v zvezi z razdelitvijo premoženja zakoncev v primeru prenehanja zakonske zveze, in s priznavanjem neveljavnosti zasega nepremičnine so v pristojnosti sodišča v kraju nepremičnine ali glavnega dela nepremičnine.
  2. Zahtevki upnika zapustnika, vloženi preden dediči sprejmejo dediščino, so v pristojnosti sodišča v kraju dediščine ali glavnega dela dediščine.

Razen tega se v skladu z deli 2–4 člena 33 Zakonika o civilnem postopku Republike Litve:

Na vrh straniNa vrh strani

  • nasprotna tožba, ne glede na njeno pristojnost, vloži pri sodišču, ki je obravnavalo prvotni zahtevek. Če se z vložitvijo nasprotne tožbe spremeni posebna pristojnost v zadevi, sodišče, ki je obravnavalo prvotni zahtevek, prenese celotno vsebino zadeve, da se zagotovi obravnava v skladu s posebno pristojnostjo;
  • zahtevek vloži v skladu s pravili o izredni pristojnosti, če se mora eden od zahtevkov tožnika vložiti v skladu s pravili o izredni pristojnosti;
  • vsi zahtevki obravnavajo na okrožnem sodišču, če je eden od zahtevkov tožnika v pristojnosti okrožnega sodišča.

Sporazumi o izbiri sodišča (vključno s pogodbenimi klavzulami), pogoji za veljavnost in njihovi vplivi

Stranki lahko spremenita krajevno pristojnost zadeve s sklenitvijo pisnega sporazuma. Vendar se izredna in posebna pristojnost ne moreta spremeniti s sporazumom med strankami (člen 32 Zakonika o civilnem postopku Republike Litve).

Pristojnost sodišča, ki temelji izključno na nastopu toženca na sodišču

Sodišče prenese zadevo v obravnavo na drugo sodišče po sprejetju sodne odločbe, če toženec, katerega kraj stalnega prebivališča prej ni bil znan, zahteva prenos zadeve na sodišče v svojem kraju stalnega prebivališča (oddelek 2 dela 2 člena 34 Zakonika o civilnem postopku Republike Litve).

C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo?

Za specializirane sodne veje mora opis pravil v zvezi s pristojnostjo čim bolj upoštevati strukturo oddelka B. Kjer so pravila o sodni pristojnosti v bistvu enaka, mora slediti razlaga izjem od tega pravila.

Specializirana upravna sodišča v Republiki Litvi ne obravnavajo civilnih zadev, zato menimo, da pravila o njihovi pristojnosti in izjeme od teh pravil niso predmet tega vprašalnika.

« Pristojnost sodišč - Splošne informacije | Litva - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 12-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo