Evropska komisija > EPM > Pristojnost sodišč > Latvija

Zadnja sprememba: 27-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pristojnost sodišč - Latvija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

A. Ali se je treba obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče? A.
B. Kam točno je treba vložiti zahtevek in katero sodišče je pristojno za zadevo? B.
I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi sodišči prve stopnje in če, katero sodišče je potem pristojno za zadevo? I.
II. Krajevna pristojnost II.
1. Splošna pravila krajevne pristojnosti 1.
2. Izjeme od splošnih pravil 2.
a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči? a)
b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)? b)
c) Ali je mogoče, da stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno? c)
C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo? C.

 

A. Ali se je treba obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče?

Zakon o civilnih postopkih omogoča vsem fizičnim in pravnim osebam, da se obrnejo na sodišče ter zagovarjajo svoje zakonite interese in državljanske pravice, če so te pravice kršene ali izpodbijane. Običajno se za vse civilne spore vloži tožba in jih je treba obravnavati v sodnih postopkih. Izjemoma in le kadar je to določeno z zakonom, je mogoče civilne spore rešiti v drugih zunajsodnih postopkih. Kadar je določeno z zakonom, sodišče obravnava tudi zahtevke, ki jih vložijo fizične ali pravne osebe in ki niso civilne narave. Vendar v vseh primerih o vprašanju rešitve spora odloča sodišče ali sodnik. Če sodišče ali sodnik ugotovi, da se o sporu ne odloča v sodnem postopku, v odločbi v zvezi s tem imenuje organ, pristojen za odločanje v zadevnem sporu.

Stranki v sporu lahko na podlagi medsebojnega dogovora predložita zadevo arbitražnemu sodišču. Stranki se lahko odločita, da se v zvezi s sporom, ki je že nastal ali bi lahko nastal v prihodnosti, obrneta na arbitražno sodišče. Vsi civilni spori, razen nekaterih, ki so določeni z zakonom, se lahko predložijo arbitražnemu sodišču. Kadar se stranki dogovorita, da se bosta v zvezi s sporom obrnili na arbitražno sodišče, morata vložiti zahtevek pri ustreznem arbitražnem sodišču.

B. Kam točno je treba vložiti zahtevek in katero sodišče je pristojno za zadevo?

Civilne zadeve vsebinsko prouči sodišče prve stopnje, razen nekaterih z zakonom določenih zadev, ki se obravnavajo na regionalnih sodiščih.

Na vrh straniNa vrh strani

Vsebinski pregled zadev na sodišču višje stopnje ne poteka pred obravnavo teh zadev na sodišču nižje stopnje. Sodišče višje stopnje vsebinsko prouči zadeve šele po obravnavi zadev na nižjem sodišču. Pristojnost v civilnih postopkih pomeni dodelitev civilnih zadev, o katerih se odloča v sodnem postopku, v vsebinsko proučitev sodiščem prve stopnje na podlagi njihove stvarne ali materialne pristojnosti.

Zadeve, ki so predmet tožbe, se obravnavajo na okrožnih (mestnih) sodiščih, razen nekaterih z zakonom določenih zadev, ki se obravnavajo na regionalnih sodiščih. Zadeve, o katerih se odloča v sodnem postopku in se obravnavajo na regionalnih sodiščih:

  1. spori v zvezi z lastninskimi pravicami na nepremičninah;
  2. spori na področju pogodbenega prava, kadar znesek zahtevka presega 150 000 LVL;
  3. spori v zvezi s pravicami iz patenta in varstvom blagovnih znamk;
  4. spori v zvezi s plačilno nesposobnostjo in likvidacijo kreditnih institucij.

Če ena zadeva vključuje več zahtevkov in je za nekatere zahtevke pristojno okrožno (mestno) sodišče, za druge pa regionalno sodišče, ali kadar je nasprotna tožba, za katero je pristojno regionalno sodišče, vložena pri okrožnem (mestnem) sodišču, zadevo obravnava regionalno sodišče.

Sodišča odločajo o civilnih zadevah v skladu z zakoni in drugo zakonodajo, mednarodnimi sporazumi, ki so zavezujoči za Latvijo, in zakonodajo Evropske unije. Če so določbe v mednarodnem sporazumu, ki ga odobri Saeima (parlament), v nasprotju z določbami iz latvijske zakonodaje, se uporabljajo določbe iz mednarodnega sporazuma. Kadar pravno zadevo ureja zakonodaja Evropske unije, ki se neposredno uporablja v Latviji, se latvijske zakonske določbe uporabljajo v obsegu, ki ga dovoljuje zakonodaja Evropske unije.

Na vrh straniNa vrh strani

I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi sodišči prve stopnje in če, katero sodišče je potem pristojno za zadevo?

V civilnih zadevah se določitev pristojnosti na različnih ravneh sodišč prve stopnje imenuje stvarna pristojnost, ker se civilne zadeve, za katere so pristojna ta sodišča, razvrstijo po kategorijah (vrstah) zadev ali dejanskih lastnostih (značilnostih ali znesku) zahtevka. Pri vseh teh zadevah je treba upoštevati tudi krajevno pristojnost sodišč iste stopnje.

Glejte zgoraj navedene informacije o razlikah med nižjimi in višjimi sodišči prve stopnje.

II. Krajevna pristojnost

1. Splošna pravila krajevne pristojnosti

Splošni postopki v zvezi s krajevno pristojnostjo določajo, da se tožba zoper fizično osebo vloži pri sodišču v kraju prebivališča te osebe (člen 26 Zakona o civilnih postopkih). Tožba zoper pravno osebo se vloži pri sodišču v kraju, v katerem je ta pravna oseba (pravni naslov). To pomeni, da se zadeva vloži pri sodišču prve stopnje glede na kategorično ali stvarno pristojnost, hkrati pa se upoštevajo pravila o krajevni pristojnosti.

2. Izjeme od splošnih pravil

Zakon o civilnih postopkih določa tudi posebne izjeme od pravil o krajevni pristojnosti v zvezi s civilnimi zadevami, pri čemer se lahko tožnik odloči, da bo zadevo vložil v skladu s splošnimi določbami o krajevni pristojnosti, tj. da se obrne na sodišče v kraju, v katerem živi ali je toženec, ali pa se odloči, da bo vložil zahtevek na drugem sodišču prve stopnje, ki deluje na isti ravni in je v skladu z zakonom določeno kot nadomestno sodišče.

Na vrh straniNa vrh strani

a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči?

Tožba zoper toženca, katerega kraj prebivališča ni znan ali ki ima stalno prebivališče zunaj Latvije, se lahko vloži pri sodišču v kraju, v katerem je nepremično premoženje toženca, ali v kraju zadnjega znanega prebivališča toženca.

Pravila v zvezi s pristojnostjo, ki jo izbere tožnik, so opredeljena v členu 28 Zakona o civilnih postopkih, ki vključuje natančen seznam vrst zadev in nadomestnih sodišč, pri katerih se lahko vloži tožba.

  1. Tožba v zvezi z dejanji hčerinske družbe ali predstavništva pravne osebe se lahko vloži tudi pri sodišču v kraju, v katerem je ta hčerinska družba ali predstavništvo.
  2. Tožba v zvezi z izterjavo preživnine ali določitvijo očetovstva se lahko vloži tudi pri sodišču v kraju prebivališča tožnika.
  3. Tožba v zvezi z zasebnimi delikti (členi 2347-2353 Civilnega zakona latviešu valoda), s katerimi se povzroči invalidnost, druga okvara zdravja ali smrt, se lahko vloži tudi v kraju prebivališča tožnika ali kraju, v katerem so bili delikti storjeni.
  4. Tožba v zvezi s škodo, ki je nastala na premoženju fizične ali pravne osebe, se lahko vloži tudi pri sodišču v kraju, v katerem je nastala škoda.
  5. Tožba v zvezi z izterjavo premoženja ali odškodnine v vrednosti takšnega premoženja se lahko vloži tudi pri sodišču v kraju prebivališča tožnika.
  6. Pomorski zahtevki se lahko vložijo tudi pri sodišču v kraju, v katerem je bila zasežena ladja toženca.
  7. Tožba zoper več tožencev, ki prebivajo ali so v različnih krajih, se lahko vloži pri sodišču v kraju prebivališča enega od tožencev ali v kraju, v katerem je ta toženec.
  8. Tožba v zvezi z razvezo zakonske zveze ali razveljavitvijo zakonske zveze se lahko vloži pri sodišču v kraju prebivališča tožnika, kadar:
    1. mladoletniki živijo s tožnikom;
    2. je ena od strank, ki zahteva razvezo zakonske zveze, uradno priznana kot nesposobna zaradi duševne bolezni ali je bilo zanjo določeno skrbništvo (člen 365 Civilnega zakona);
    3. ena od strank, ki zahteva razvezo zakonske zveze, služi zaporno kazen;
    4. kraj prebivališča ene od strank, ki zahteva razvezo zakonske zveze, ni znan ali je v tujini;
    5. sta zakonca predložila zahtevek v zvezi s tem, ko sta zahtevala razvezo zakonske zveze.
  9. Tožba v zvezi s pogodbo o zaposlitvi se lahko vloži tudi pri sodišču v kraju prebivališča ali delovnega mesta tožnika.
b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)?

Izključna pristojnost v civilnih zadevah velja tudi za izjeme od splošne krajevne pristojnosti v civilnih zadevah in od drugih vrst krajevne pristojnosti. Takšna pristojnost velja za nekatere pravne zadeve:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. tožbe v zvezi s premoženjskimi pravicami in katerimi koli drugimi pravicami o lastništvu na nepremičninah ali njihovimi učinki ter tožbe v zvezi z vpisom takšnih pravic v zemljiško knjigo ali izbrisom iz zemljiške knjige in izključitvijo teh pravic iz opisne listine se vložijo pri sodišču v kraju, v katerem je zadevno premoženje;
  2. za tožbo upnika v zvezi z nedeljivostjo dediščine, kadar potrjeni dediči ali volilojemniki niso znani, je pristojno sodišče v kraju prebivališča oporočitelja. Kadar je kraj prebivališča zunaj Latvije ali ni znan, se tožba vloži pri sodišču v kraju, v katerem je to premoženje ali del premoženja;
  3. izključna pristojnost lahko velja tudi v skladu z drugimi zakonodajnimi akti.

Spodnje določbe veljajo tudi za zadeve, ki se obravnavajo v posebnih sodnih postopkih:

  1. Zahtevek v zvezi z odobritvijo posvojitve se vloži pri sodišču v kraju prebivališča posvojitelja, zahtevek za razveljavitev posvojitve pa se vloži pri sodišču v kraju prebivališča enega od vlagateljev. Zahtevek tujca ali osebe, ki živi v tujini, v zvezi z odobritvijo posvojitve se vloži pri sodišču v kraju prebivališča posvojenca (člen 259 Zakona o civilnih postopkih);
  2. zahtevek, s katerim se razglasi, da je oseba poslovno nesposobna zaradi duševne bolezni ali duševne motnje, se vloži pri sodišču v kraju prebivališča te osebe ali, če je bilo zanjo določeno skrbništvo, v kraju, v katerem je zadevna zdravstvena ustanova (člen 264 Zakona o civilnih postopkih);
  3. zahtevek za določitev skrbništva za osebo, ki bi lahko zaradi svojega razuzdanega ali razsipnega življenja ali zlorabe alkohola ali mamil sebi ali svoji družini povzročila pomanjkanje ali revščino, se vloži pri sodišču v kraju prebivališča te osebe (člen 271 Zakona o civilnih postopkih);
  4. o zadevi v zvezi s skrbništvom nad premoženjem v lasti odsotne ali pogrešane osebe odloča sodišče v kraju zadnjega prebivališča odsotne ali pogrešane osebe (člen 278 Zakona o civilnih postopkih);
  5. zahtevek o razglasitvi pogrešane osebe za mrtvo se vloži pri sodišču v kraju zadnjega prebivališča te osebe (člen 282 Zakona o civilnih postopkih);
  6. zahtevek za ugotovitev pravnih dejstev se vloži pri sodišču v kraju prebivališča vlagatelja (člen 290 Zakona o civilnih postopkih);
  7. zahtevek za razveljavitev pravic v zvezi z nepremičninami se vloži pri sodišču v kraju, v katerem je premoženje; kadar je zahtevek povezan z drugimi pravicami, se vloži pri sodišču v kraju, v katerem je vlagatelj, tj. kraj prebivališča fizične osebe ali kraj (pravni naslov), v katerem je pravna oseba, razen če zakon določa drugače (člen 294(2) Zakona o civilnih postopkih);
  8. zahtevek za razveljavitev izgubljenih, ukradenih ali uničenih dokumentov in podaljšanje pravic v zvezi s temi dokumenti se zahtevek vloži pri sodišču v kraju plačila, ki je naveden na dokumentu; če kraj plačila ni znan, se vloži pri sodišču v kraju prebivališča dolžnika, če je dolžnik fizična oseba, ali kraju, v katerem je dolžnik (pravni naslov), če je dolžnik pravna oseba; če kraj, v katerem je dolžnik, prav tako ni znan, se zahtevek vloži v kraju, v katerem je bil dokument izdan (člen 299 Zakona o civilnih postopkih);
  9. zahtevek o odkupu nepremičnine se vloži pri sodišču v kraju, v katerem je nepremičnina, za katero se zahteva odkup (člen 336 Zakona o civilnih postopkih);
  10. o zadevah v zvezi s plačilno nesposobnostjo podjetja ali družbe odloča sodišče v kraju (pravni naslov), v katerem je podjetje ali družba. O zadevah v zvezi z začetkom insolvenčnih postopkov v skladu s členom 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 odloča sodišče v kraju središča dolžnikovih glavnih interesov. O zadevah v zvezi z začetkom insolvenčnih postopkov v skladu s členom 3(2) te uredbe odloča sodišče v kraju dolžnikove poslovalnice (v smislu člena 2(h) navedene uredbe) (člen 342 Zakona o civilnih postopkih);
  11. o zadevah v zvezi s plačilno nesposobnostjo ali likvidacijo kreditnih institucij odloča sodišče v kraju (pravni naslov), v katerem je kreditna institucija (člen 364 Zakona o civilnih postopkih);
  12. delodajalec lahko vloži zahtevek, da se stavka ali zahtevek za stavko razglasi za nezakonitega na podlagi razlogov in postopka iz Zakona o stavkah latviešu valoda. Zahtevek o razglasitvi stavke ali zahtevka za stavko za nezakonitega se vloži pri sodišču v kraju, v katerem poteka stavka (člen 390 Zakona o civilnih postopkih);
  13. predstavniki delodajalca lahko vložijo zahtevek, da se izprtje ali zahtevek za izprtje razglasi za nezakonitega na podlagi razlogov in postopkov iz Zakona o delovnih sporih latviešu valoda. Zahtevek, da se izprtje ali zahtevek za izprtje razglasi za nezakonitega, se vloži pri sodišču v kraju, v katerem se zgodi izprtje (člen 394(1) Zakona o civilnih postopkih).

Zadeve v zvezi z nesporno izpolnitvijo obveznosti:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Zahtevki za prostovoljno sodno prodajo nepremičnine na dražbi se vložijo pri okrožnem (mestnem) sodišču v kraju, v katerem je nepremičnina (člen 395 Zakona o civilnih postopkih);
  2. zahtevki za nesporno prisilno izpolnitev obveznosti, ki vključujejo plačilo denarja ali vračilo premičnine, se vložijo pri okrožnem (mestnem) sodišču v kraju prebivališča dolžnika (člen 403 Zakona o civilnih postopkih);
  3. zahtevki za nesporno prisilno izpolnitev obveznosti na podlagi dokumentov o zastavitvi nepremičnine ali na podlagi obveznosti, da se najeta ali zakupljena nepremičnina prisilno izprazni ali vrne, se vložijo pri okrožnem (mestnem) sodišču v kraju prebivališča dolžnika (člen 403(2) Zakona o civilnih postopkih);
  4. zahtevki za nesporno prisilno izpolnitev obveznosti na podlagi hipotekarne obveznice za ladjo se vložijo pri okrožnem (mestnem) sodišču v kraju registracije hipotekarne obveznice (člen 403(3) Zakona o civilnih postopkih).

Izključna pristojnost ne velja za prisilno izpolnitev obveznosti po postopku z opominom, kadar se zahtevek vloži pri sodišču v kraju prebivališča dolžnika ali kraju, v katerem je dolžnik, pri čemer za take zadeve ni nobenih izjem v zvezi s pristojnostjo regionalnega sodišča: opomin se lahko vroči dolžniku tudi, če znesek zahtevka presega 150 000 LVL, ker sodišču ni treba odločati v sporih po postopku z opominom. Dolžniku se izda opomin v zvezi z zahtevkom, ki omogoča, da se dolžnik odloči za poravnavo ali tožbo. Če dolžnik ne pripozna zahtevka, se spor obravnava po postopku z opominom v skladu s pravili o pristojnosti sodišč v sodnih postopkih.

c) Ali je mogoče, da stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno?

Da, ta možnost obstaja. Latvijska nacionalna zakonodaja omogoča določitev pristojnosti na podlagi dogovora, pri čemer imata stranki pravico, da se dogovorita o krajevno pristojnem sodišču za zadevo. Pri sklepanju pogodbe lahko stranki določita sodišče prve stopnje, ki obravnava vse nadaljnje spore v zvezi s pogodbo ali izpolnitvijo obveznosti iz te pogodbe. Vendar stranki ne moreta spremeniti stvarne pristojnosti za zadevo (člen 25 Zakona o civilnih postopkih), tj. dodelitve civilne zadeve različnim stopnjam sodišča prve stopnje; stranki prav tako ne moreta spremeniti izključne pristojnosti (člen 29 Zakona o civilnih postopkih). Pristojnost na podlagi dogovora ima dve omejitvi:

  1. ta način določitve pristojnosti se lahko uporabi le za pogodbene spore;
  2. o spremembi krajevne pristojnosti se je treba dogovoriti ob sklenitvi pogodbe, poleg tega pa je treba navesti posebno pritožbeno sodišče. Ker ob sklenitvi pogodbe stranki ne moreta predvideti zneska zahtevka v morebitnem sporu, mora pogodba omogočati nadomestno izbiro sodišča prve stopnje, tj. posebno okrožno (mestno) sodišče in regionalno sodišče, ki mu lahko stranki predložita spor glede na znesek zahtevka.

C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo?

V skladu z latvijsko zakonodajo sodišča splošne pristojnosti v Latviji obravnavajo civilne in kazenske zadeve. V Latviji v nasprotju z drugimi državami ni specializiranih sodišč, na primer družinskih sodišč, ali sodnikov, ki so specializirani za posebna pravna vprašanja.

Kot je navedeno zgoraj, civilne zadeve vsebinsko obravnava sodišče prve stopnje in jih pred obravnavo na nižjem sodišču vsebinsko ne obravnava sodišče višje stopnje. Sodišče prve stopnje za civilne zadeve je okrožno (mestno) sodišče ali regionalno sodišče, ki je pristojno za zadevo. V skladu s splošnimi določbami se za vse civilne spore vloži tožba in jih je treba obravnavati v sodnem postopku.

« Pristojnost sodišč - Splošne informacije | Latvija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 27-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo