Evropska komisija > EPM > Pristojnost sodišč > Italija

Zadnja sprememba: 15-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pristojnost sodišč - Italija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

A. Ali se je treba obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče? A.
B. Če je pristojno redno sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo? B.
I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči in če, katero sodišče je potem pristojno za zadevo? I.
II. Krajevna pristojnost II.
1. Splošno pravilo krajevne pristojnosti 1.
2. Izjeme od splošnega pravila 2.
a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca in drugimi sodišči? a)
b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca? b)
c) Ali lahko stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno? c)
C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo? C.

 

A. Ali se je treba obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče?

Na prvi stopnji so sodišča, ki jim predsedujejo mirovni sodniki, in redna sodišča. Vloga mirovnega sodnika je bila določena z zakonom št. 374/1991; mirovni sodniki so častni sodniki in ne poklicni sodniki. Imenovani so za omejeno obdobje, vendar so člani sodstva (glejte „Organizacija sodstva“).

Specializirana sodišča, ki obravnavajo posamezne zadeve, so tudi:

Sodišča za mladoletnike, posebni oddelki, ki obravnavajo kmetijske zadeve in so del prvostopenjskih in pritožbenih sodišč, ter deželna sodišča za zadeve glede javnih voda. Ti organi so sestavljeni iz poklicnih sodnikov in strokovnjakov.

Pred kratkim (z zakonsko uredbo št. 168/2003) je bil pri dvanajstih prvostopenjskih sodiščih in pritožbenih sodiščih (Bari, Bologna, Catania, Firence, Genova, Milano, Neapelj, Palermo, Rim, Torino, Trst in Benetke) ustanovljen poseben oddelek za obravnavo sporov glede industrijske in intelektualne lastnine. Na teh oddelkih delajo poklicni sodniki.

B. Če je pristojno redno sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo?

Pristojnost je povezana z delovnim področjem, za katerega je odgovoren vsak sodni organ. Zakonik o civilnem postopku določa različna merila za določitev pristojnega sodišča. Na podlagi vseh teh meril se določi, katero sodišče je pristojno za posamezno zadevo.

Najprej je treba ugotoviti, ali je pristojen mirovni sodnik ali redno sodišče; to je odvisno od vrste zadeve in spornega zneska.

Na vrh straniNa vrh strani

Ko se določi pristojno sodišče, je treba na podlagi pravil o krajevni pristojnosti določiti kraj takšnega sodišča.

I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči in če, katero sodišče je potem pristojno za zadevo? 

Kot je navedeno zgoraj, je delitev pristojnosti med mirovne sodnike in redna sodišča odvisna od vrste zadeve in spornega zneska. Mirovni sodniki so ne glede na vrednost pristojni za naslednje zadeve:

  1. spori glede določitve meje ter upoštevanja zakonsko določene razdalje za sajenje dreves in živih mej;
  2. uporaba stanovanjskih storitev;
  3. dim, vročina in hrup, ki presega običajno raven.

Mirovni sodniki obravnavajo tudi pritožbe zoper odločbe ali odredbe o plačilu denarne kazni, vendar zadeve v zvezi z denarnimi kaznimi, ki presegajo 15 493,71 EUR, skupaj z nekaterimi hujšimi kršitvami (zakon št. 689/1981) obravnavajo redna sodišča.

Mirovni sodnik je pristojen za zadeve, ki vključujejo naslednje zneske:

  1. zadeve glede premičnin, katerih vrednost ne presega 2 582,28 EUR, razen če zakon določa, da je pristojno drugo sodišče;
  2. odškodninske zadeve za škodo, ki nastane zaradi vožnje vozil in plovil ter ne presega 15 493,71 EUR.

Redna sodišča so pristojna za sojenje v vseh zadevah, za katere ni pristojno drugo sodišče. Izključno so pristojna za zadeve v zvezi z davki, statusom ter pravno in poslovno sposobnostjo oseb, častnimi pravicami, ponarejanjem, izvršitvijo in na splošno za vse zadeve, pri katerih znesek ni določen.

Redna sodišča so pristojna tudi za razlastitev in običajno vodijo postopek za izdajo sodne odredbe tudi v zadevah, za katere so glede na njihovo naravo pristojni mirovni sodniki (člen 669(b) in 669(c) Zakonika o civilnem postopku).

Na vrh straniNa vrh strani

II. Krajevna pristojnost

1. Splošno pravilo krajevne pristojnosti

Splošno merilo je krajevno pristojno sodišče za zadevno fizično ali pravno osebo (člena 18 in 19 Zakonika o civilnem postopku).

Razen če zakon določa drugače, je pristojno sodišče v kraju, v katerem ima toženec običajno ali stalno prebivališče, če pa ta kraj ni znan, je pristojno sodišče v kraju, v katerem toženec prebiva.

Če toženec nima običajnega prebivališča, stalnega prebivališča ali prebivališča v državi ali je njegovo prebivališče neznano, je pristojno sodišče v kraju tožnikovega prebivališča.

Za pravne osebe je krajevno pristojno sodišče v kraju sedeža ali (po izbiri stranke) podružnice in zastopnika, pooblaščenega za začetek sodnega postopka. Družbe, ki niso pravne osebe, združenja in odbori imajo sedež v kraju, v katerem običajno izvajajo svojo dejavnost.

2. Izjeme od splošnega pravila
a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca in drugimi sodišči?

Poleg splošno krajevno pristojnega sodišča za fizično ali pravno osebo se lahko tožba vloži pred sodišči posebne krajevne pristojnosti za zadeve, povezane z obligacijskimi pravicami. Zato lahko v takšnih primerih stranka izbere splošno krajevno pristojno sodišče ali se obrne na sodišče v kraju, v katerem je nastala zadevna obveznost (dejanje je lahko pogodbeno ali nepogodbeno), tj. kjer je treba obveznost izpolniti (člen 20 Zakonika o civilnem postopku). Izbirni sodišči posebne krajevne pristojnosti iz člena 20 Zakonika o civilnem postopku in splošno krajevno pristojna sodišča se ujemajo.

Na vrh straniNa vrh strani

V primerih nepogodbene obveznosti so sodišča dosledno določila, da je „kraj, v katerem nastane obveznost“, kraj, v katerem se je zgodil škodni dogodek. V primeru pogodbene kršitve mora obveznost, na kateri temelji tožba, biti prvotna obveznost in ne nadomestna odškodninska obveznost.

Izbrano sodišče, tj. sodišče, ki ga s pogodbo določita stranki, je, razen če je izrecno določeno kot izključno pristojno, isto kot splošno krajevno pristojno sodišče in izbirno sodišče iz člena 20 Zakonika o civilnem postopku.

Tožba civilne stranke v kazenskem postopku. Žrtev kaznivega dejanja ali njeni dediči in potomci lahko vložijo tožbo kot civilne stranke v kazenskem postopku zoper obtoženca ali odgovorno stranko v skladu s civilnim pravom (Zakonik o civilnem postopku od člena 74). Civilni postopek, ki se začne pred civilnim sodiščem, se lahko prenese na kazensko sodišče.

b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca?
  • Tožnik mora izbrati sodišče, ki ni splošno krajevno pristojno, če zakon določa sodišče izključne krajevne pristojnosti ali če sta ga določili stranki.

    Izključna pristojnost ima prednost pred drugimi zakonsko določenimi vrstami pristojnosti; vendar sodna pristojnost, določena na podlagi izključne pristojnosti, ni nujna in se lahko spremeni, kadar sta zadevi povezani.

    Izključna pristojnost: z zakonom določena pristojnost v zadevah v zvezi s stvarnimi pravicami in posestnimi tožbami (pravo kraja, v katerem je nepremičnina, člen 21 Zakonika o civilnem postopku); pristojnost v dednopravnih zadevah (kraj, v katerem se začne zapuščinski postopek, člen 22 Zakonika o civilnem postopku); pristojnost v zadevah v zvezi s poslovnimi partnerji ali solastniki (kraj, v katerem ima družba registrirani sedež, ali kraj, v katerem je skupno premoženje, člen 23 Zakonika o civilnem postopku); pristojnost v zadevah glede upravljanja premoženja (kraj, v katerem se upravlja premoženje, člen 24 Zakonika o civilnem postopku).

    Na vrh straniNa vrh strani

  • Določena je tudi nujna posebna krajevna pristojnost, od katere zaradi javnega interesa ni mogoče odstopati. Takšna pristojnost se ne sme spremeniti, kadar so zadeve povezane na podlagi pravil o preprečevanju in združevanju ali sospornikih (Zakonik o civilnem postopku od prejšnjega člena 33).

    Pristojnost je nujna v zadevah, povezanih z državnimi prihodki, kadar je stranka država, pri čemer je pristojno sodišče v kraju, v katerem je glavni urad državnega organa (člen 25 Zakonika o civilnem postopku); ugovorom zoper izvršitev (člen 27 Zakonika o civilnem postopku); začasnimi sodnimi odredbami (člen 669(b) in 669(c) Zakonika o civilnem postopku); posestnimi tožbami in sodnimi odredbami quia timet.

    Pristojnosti ni mogoče spremeniti tudi v zadevah, v katere je vključeno državno tožilstvo (zadeve, ki jih vloži tožilstvo, zakonske zadeve, zadeve, povezane z državo ter pravno in poslovno sposobnostjo oseb, in druge zakonsko določene zadeve, člen 70 Zakonika o civilnem postopku), in zadevah, ki jih izrecno določa zakon (člen 28 Zakonika o civilnem postopku), kot so delovnopravni spori (člen 413 Zakonika o civilnem postopku) in potrjevanje izselitve (člen 661 Zakonika o civilnem postopku).

  • Nujna posebna krajevna pristojnost sodišč s posebnim interesom

    Redna sodišča, ki delujejo kot delovna sodišča, so pristojna v sporih o individualnih pogodbah o zaposlitvi. Krajevno pristojno je sodišče v kraju, v katerem je bilo sklenjeno delovno razmerje, tj. v kraju, v katerem je delavec zaposlen ali je bil zaposlen, ko je bilo delovno razmerje prekinjeno (člen 413 Zakonika o civilnem postopku). Vse klavzule, ki odstopajo od zgoraj navedene pristojnosti, so nične in neveljavne. Toženec lahko ugovarja pristojnosti le v odgovoru na tožbo v skladu s členom 416 Zakonika o civilnem postopku, lahko se pa sodišče izreče za nepristojno, vendar najpozneje do obravnave (člen 428 Zakonika o civilnem postopku).

    Na vrh straniNa vrh strani

    Za posredniška razmerja in druge oblike stalnega sodelovanja je pristojno sodišče v kraju, v katerem ima trgovski zastopnik ali zastopnik stalno prebivališče ali sedež (člen 413 Zakonika o civilnem postopku).

    Pristojno sodišče za razvezo zakonske zveze je v kraju običajnega ali stalnega prebivališča toženca, če pa njegovega prebivališča ni mogoče določiti ali je v tujini, je pristojno sodišče v kraju običajnega ali stalnega prebivališča vlagatelja. Če obe stranki prebivata v tujini, lahko zadevo obravnava katero koli sodišče v državi. Če je razveza zakonske zveze sporazumna, lahko zakonca izbereta kraj običajnega ali stalnega prebivališča enega od njiju.

    Pri prenehanju življenjske skupnosti se zahtevek vloži pri sodišču v kraju običajnega ali stalnega prebivališča toženca (člen 706 Zakonika o civilnem postopku). Stranki ne moreta sporazumno izbrati drugega pristojnega sodišča, ampak le sodišče v kraju običajnega ali stalnega prebivališča toženca. Vendar to ne izključuje možnosti, da se obrneta na sodišče, pristojno glede na vlagatelja, kadar ni mogoče ugotoviti, kje ima toženec običajno ali stalno prebivališče.

    Pri pritožbah zoper izvršitev stvarno pristojnost urejajo splošna pravila, krajevno pristojno pa je vedno sodišče v kraju izvršitve, tj. kraju, v katerem poteka izvršitev.

  • Posledice neupoštevanja pravil o stvarni in krajevni pristojnosti

    Z reformo leta 1990 so bila pravila poenostavljena, tako da lahko splošni krajevni pristojnosti (razen v zadevah, v katerih je določena nujna pristojnost) ugovarja le toženec v odgovoru na tožbo. V vseh ostalih primerih (stvarna nepristojnost, nepristojnost v primeru nujne krajevne pristojnosti) lahko o nepristojnosti odloči tudi sodnik, vendar le do prve obravnave. Če povzamemo, je vprašanje pristojnosti izključeno in za odločanje je pristojno sodišče, pri katerem poteka postopek, razen če se vloži zahtevek ali če je zahtevek prepozen (člen 38 Zakonika o civilnem postopku).

    Na vrh straniNa vrh strani

c) Ali lahko stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno?
  • Stranki lahko vedno spremenita pravila o pristojnosti, razen kadar je z zakonom določena nujna krajevna pristojnost. Sporazum mora biti v pisni obliki in povezan s točno določenimi pravnimi posli.

    Dogovorjena pristojnost se ujema z drugimi pristojnostmi, razen če je izrecno določena kot izključna. Ker ne gre za nujno pristojnost, se lahko dogovorjena pristojnost (čeprav je izključna) spremeni, če se zadeve združijo.

    Klavzula o odstopanju od krajevne pristojnosti v pogodbah, ki se sklenejo sporazumno ali s podpisom obrazcev, mora biti izrecno potrjena v pisni obliki. Takšna izrecna potrditev ni potrebna, če se pogodba sklene po prostem dogovoru med strankama.

    Pri pogodbah med potrošniki in poslovnimi subjekti se klavzula o določitvi pristojnega sodišča po kraju, ki ni kraj običajnega ali stalnega prebivališča potrošnika, šteje kot nepoštena (člen 1469(a) Civilnega zakonika).

  • Dogovor se lahko sklene tudi molče z izbiro stalnega prebivališča (pristojnost po stalnem prebivališču).

C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo?

Pristojnost se določi glede na vrsto zadeve; hkrati je treba uporabiti zakonsko določeno merilo o določitvi krajevne pristojnosti.

  • Za vse spore o kmetijskih pogodbah so pristojni posebni kmetijski oddelki rednih sodišč. Takšna pristojnost je izključna in nujna tudi zaradi razlogov, povezanih s krajevnim vidikom, ker se pristojnost določi po kraju, v katerem je premoženje (zakon št. 1990/29).
  • V zadevah glede starševske odgovornosti, kadar eden od staršev ali oba ravnata v škodo otroku (Civilni zakonik od prejšnjega člena 330), je za ukrepanje pristojno sodišče za mladoletnike. Pri določitvi krajevno pristojnega sodišča je treba upoštevati dejansko prebivališče otroka in s tem običajno prebivališče na datum zahtevka, če pa postopek začne sodišče na datum začetka postopka. To je nujna funkcionalna pristojnost.
  • V sporih o industrijski in intelektualni lastnini (nacionalne in mednarodne blagovne znamke ter blagovne znamke Skupnosti, patenti za izume in nove rastlinske sorte, registrirane projektne zasnove, projektne zasnove, vzorci in avtorske pravice ter primeri nelojalne konkurence, ki posegajo v varstvo industrijske in intelektualne lastnine) so pristojni specializirani oddelki, ustanovljeni z zakonsko uredbo št. 2003/168. Dvanajst sodišč (in pritožbenih sodišč) ima pridružene specializirane oddelke, pristojne za obravnavo sporov, ki bi jih morala v skladu s splošnimi merili obravnavati sodišča iz člena 4 zakonske uredbe št. 2003/168. Za spore, ki bi jih moralo obravnavati eno od sodišč v okrožjih pritožbenega sodišča v Milanu in Bresciji, so na primer pristojni specializirani oddelki v Milanu.

Uporabna povezava: www.giustizia.it English - français - italiano

Posodobljeno 30. 4. 2007.

« Pristojnost sodišč - Splošne informacije | Italija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 15-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo