Evropska komisija > EPM > Pristojnost sodišč > Madžarska

Zadnja sprememba: 03-03-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pristojnost sodišč - Madžarska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


Če želite začeti pravni postopek v civilnih ali gospodarskih zadevah, morate vedeti, katero sodišče je pristojno za obravnavo zadeve. Če se obrnete na napačno sodišče ali če se pojavi spor o pristojnosti, se lahko postopek znatno zavleče ali se zadeva celo zavrne zaradi nepristojnosti.

Določbe o pristojnosti sodišč se uporabljajo v vseh postopkih, ki se začnejo na podlagi zakona, ne glede na to, ali sta stranki v sporu domači ali tuji pravni ali fizični osebi, razen če mednarodni sporazum določa drugače.



 

KAZALO

A. Ali se je treba obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče? A.
B. Če je pristojno redno civilno sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo? B.
I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči in če da, katero sodišče je potem pristojno za zadevo? I.
II. Krajevna pristojnost (Ali je za zadevo pristojno sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?) II.
1. Splošno pravilo krajevne pristojnosti 1.
2. Izjeme od splošnega pravila 2.
a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči? a)
b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)? b)
c) Ali je mogoče, da stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno? c)
C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo? C.

 

A. Ali se je treba obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče?

V skladu s členom 16 zakona LXVI o organizaciji in upravljanju sodišč iz leta 1997 na Madžarskem deluje le eno specializirano sodišče: delovno sodišče, ki obravnava zlasti zadeve, povezane z zaposlovanjem.

Delovno sodišče je sodišče prve stopnje, ki obravnava:

  1. spore pred sklenitvijo pogodbe o delu in spore v zvezi s pravicami, ki izhajajo iz delovnega razmerja po prenehanju slednjega,
  2. spore v zvezi s kolektivno pogodbo med strankama, ki lahko skleneta takšno pogodbo, ali med strankama in tretjo osebo v zvezi s pravicami iz kolektivne pogodbe,
  3. uveljavljanje zahtevkov na podlagi nezakonitega ravnanja v zvezi s stavkami in drugimi vrstami prizadevanj delavcev ali svobodo organiziranja.

Zahtevki na podlagi zakona o ureditvi razmerja med delodajalci in delojemalci, ki so neposredno povezani z zaposlitvijo, se lahko uveljavljajo tudi v nekaterih delovnih sporih.

Delovna sodišča so pristojna tudi za delovno inšpekcijo, upravne odločbe v zvezi z varstvom pri delu, upravne odločbe, ki jih sprejme okrožni (mestni) urad za delo v skladu z Zakonom o spodbujanju zaposlovanja in nadomestilih za brezposelnost, in revizijo odločb o socialni varnosti, ki se obravnavajo v skladu s pravili za obravnavo upravnih zadev.

Za delovne spore je izključno pristojno delovno sodišče na območju, na katerem je sedež delodajalca ali poslovna enota, pri kateri je ali je bil zaposlen delavec.

Za zadeve v zvezi s storitvenim razmerjem poklicnih pripadnikov oboroženih sil je pristojno delovno sodišče, ki je pristojno za območje, na katerem je organ, ki je sprejel predhodno odločitev na prvi stopnji, mestno delovno sodišče pa obravnava pravne spore, ki jih vložijo tajni člani civilne, vojaške ali nacionalne varnostne službe ter policija.

Na vrh straniNa vrh strani

Pritožb ne obravnava specializirano sodišče, ampak redno sodišče, zlasti okrožno sodišče, ki je pristojno za območje, na katerem je delovno sodišče.

B. Če je pristojno redno civilno sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo?

I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči in če da, katero sodišče je potem pristojno za zadevo?

Sodne odločbe na prvi stopnji sprejemajo:

  • lokalna sodišča (mestna sodišča, okrajna sodišča) in
  • okrožna sodišča (mestno sodišče).

Sodne odločbe na drugi stopnji sprejemajo:

  • okrožna sodišča (mestno sodišče) v zadevah, za katere so pristojna lokalna sodišča (mestna sodišča, okrajna sodišča),
  • višje pritožbeno sodišče v zadevah, za katere so pristojna okrožna sodišča (mestno sodišče),
  • vrhovno sodišče v zadevah, za katere je pristojno višje pritožbeno sodišče (člen 233/A), in v zadevah iz člena 235(3).

Vrhovno sodišče odloča o revizijah (izredno pravno sredstvo).

Za vse pravne spore, ki se ne predložijo okrožnim sodiščem, so v skladu z zakonom pristojna lokalna sodišča.

Za delovne spore iz točke (A) so pristojna delovna sodišča.

Okrožna sodišča so na prvi stopnji pristojna tudi za:

  1. pravne spore v zvezi z lastninskimi pravicami, pri katerih vrednost premoženja presega pet milijonov HUF, razen premoženjskih tožb, ki jih vložita zakonca, če se te tožbe vložijo na začetku postopka razveze zakonske zveze ali med njim;
  2. pravne spore, ki se vložijo za uveljavljanje odškodnine za škodo, ki jo povzročijo osebe pri opravljanju uradnih dolžnosti po pooblastilu javne uprave;
  3. spore v zvezi z avtorskimi in sorodnimi pravicami, vključno s tožbami za uveljavljanje pravic in zahtevki za povračilo stroškov na podlagi skupnega pravnega upravljanja, pravne spore v zvezi z industrijsko lastnino in zadeve v zvezi s pravicami iz člena 86(3) in (4) Civilnega zakonika;
  4. pravne spore v zvezi z mednarodnim prevozom blaga ali pogodbami o prevozu;
  5. nekatere pravne spore v zvezi s podjetji:
    1. pravne spore o razveljavitvi odločbe o registraciji, s katero je bil odobren zahtevek za registracijo,
    2. pravne spore, s katerimi se ugotovi, da so ustanovitveni akt podjetja ali spremembe tega akta neveljavne, ali prepreči njihov začetek veljavnosti,
    3. pravne spore v zvezi z revizijo odločitev organov podjetja,
    4. pravne spore med podjetji in njihovimi člani (ali nekdanjimi člani) in med člani (ali nekdanjimi člani) v zvezi z odnosi med člani,
    5. pravne spore v zvezi s pridobitvijo udeležbe v podjetjih in
    6. pravne spore v zvezi s spremembo odgovornosti člana (delničarja), pri čemer se omejena odgovornost za dolgove podjetja spremeni v neomejeno;
  6. nekatere pravne spore v zvezi z organizacijami, ki se ne štejejo za podjetja in se registrirajo pri okrožnem sodišču:
    1. pravne spore, ki jih zoper takšne organizacije vloži organ, ki nadzira te organizacije v skladu z zakonom,
    2. pravne spore na podlagi članskih odnosov med takšnimi organizacijami in njihovimi člani (ali nekdanjimi člani) in med člani (ali nekdanjimi člani),
  7. pravne spore v zvezi z uveljavljanjem zahtevkov na področju civilnih pravic, ki so posledica kršitve moralnih pravic, vključno s pravnimi spori v zvezi z uveljavljanjem odškodnine zaradi takšnih kršitev, če se ti zahtevki vložijo na začetku takšnega pravnega spora ali med njim;
  8. pravne spore v zvezi s pravnimi razmerji, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev;
  9. tožbe javne uprave, razen tožb, predloženih delovnemu sodišču;
  10. pravne spore v zvezi s popravki v tisku;
  11. pravne spore v zvezi z razveljavitvijo nepoštenih pogodbenih pogojev [člen 209/A(1) in (2), člen 209/B, člen 301/A(4)-(6) Civilnega zakonika];
  12. pravne spore o ugotavljanju dejstev v zadevah, pri katerih vrednost predmeta pravnega spora presega vrednost iz odstavka (a);
  13. pravne spore v zvezi z odškodnino zaradi sojenja v nerazumnem roku;
  14. pravne spore v zvezi s finančnimi pogodbami, podpisanimi z izvajalci zdravstvene dejavnosti [člen 30 zakona LXXXIII iz leta 1997];
  15. pravne spore, za katere so v skladu z zakonom pristojna okrožna sodišča.

Če je za enega od sospornikov pristojno okrožno sodišče, je to sodišče pristojno za pravni spor.

Na vrh straniNa vrh strani

Tako imenovana mejna vrednost se uporablja za premoženjske pravne spore. V drugih zgoraj navedenih zadevah se pravni spori na prvi stopnji vložijo pri okrožnem sodišču zaradi svoje vsebine (ker so običajno bolj zapleteni).

II. Krajevna pristojnost (Ali je za zadevo pristojno sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?)

1. Splošno pravilo krajevne pristojnosti

Običajno je sodišče, na območju katerega živi toženec, pristojno za vse zadeve, za katere ni izključno pristojno neko drugo sodišče (splošna pristojnost).

Če toženec nima stalnega prebivališča na Madžarskem, je pristojno sodišče v kraju, v katerem prebiva. Če kraj prebivališča toženca ni znan ali je v tujini, je pristojno sodišče v kraju njegovega zadnjega prebivališča na Madžarskem. Če ga ni mogoče ugotoviti ali če ga toženec ni imel, je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča tožnika, ali, če tega ni, v kraju, v katerem prebiva tožnik, ali, če tožnik ni fizična oseba, v kraju sedeža tožnika.

Pri tožbah zoper pravne osebe se lahko splošna pristojnost določi glede na kraj, v katerem je sedež pravne osebe ali organa, ki je pristojen za zastopanje te pravne osebe. V primeru nejasnosti se za sedež šteje kraj uprave. Če je sedež pravne osebe v Budimpešti, vendar ta pravna oseba posluje na ozemlju okrožja Pešta, zadevo obravnava sodišče, ki je pristojno za okrožje Pešta.

Če pravna oseba nima sedeža na Madžarskem, je za pravni spor, ki ga vloži madžarska pravna oseba (tožnik), pristojno sodišče v kraju sedeža te pravne osebe. Če je tožnik madžarska fizična oseba, je prav tako pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča tožnika, ali, če tega ni, v kraju, v katerem prebiva tožnik.

Na vrh straniNa vrh strani

V pravnih sporih zoper podjetja brez pravne osebnosti se za določitev pristojnosti uporabljajo pravila v zvezi s pravnimi osebami.

2. Izjeme od splošnega pravila
a) Kdaj je mogoče izbirati med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči?

V vseh zadevah, za katere ni določena izključna pristojnost drugega sodišča, lahko tožnik, če se tako odloči in če izpolnjuje nekatere pogoje, vloži pravni spor pri drugem z zakonom določenem sodišču in ne pri sodišču, ki je splošno pristojno za toženca. Na primer, za pravne spore v zvezi s premoženjem je pristojno tudi sodišče v kraju, v katerem toženec dalj časa prebiva (npr. kot delojemalec ali študent). Pri nepoklicnih pripadnikih oboroženih sil je pristojnost sodišča odvisna od kraja njihovega stalnega mesta zaposlitve. Tega načina določanja pristojnosti ni mogoče uporabiti za tožence, ki niso pravdno sposobni.

Premoženjskopravni spori zoper toženca, ki nima stalnega ali začasnega prebivališča na Madžarskem, se lahko vložijo tudi pri sodišču v kraju, v katerem je predmet pravnega spora ali tožnikovo premoženje, ki ga je mogoče zarubiti. Če je s premoženjem povezana terjatev, se lahko pravni spor vloži v kraju, v katerem živi toženčev dolžnik, ali, če je terjatev zavarovana s premoženjem, v kraju, v katerem je to premoženje.

Premoženjskopravni spori zoper tujo pravno osebo se lahko poleg zgoraj navedenega sodišča vložijo tudi pri sodišču v kraju, v katerem živi oseba, ki je bila imenovana za upravljanje zadev tuje pravne osebe. Pristojno je tudi sodišče, ki je pristojno za območje, na katerem je sedež madžarske podružnice tuje pravne osebe ali sedež trgovinskega zastopnika.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravni spori v zvezi s preživnino se lahko predložijo tudi sodišču, ki je pristojno glede na kraj prebivališča tožnika.

Pravni spori v zvezi s pravico do varstva in vzgoje otrok se lahko vložijo tudi pri sodišču, ki je pristojno glede na kraj otrokovega prebivališča.

Pravni spori v zvezi z lastništvom ali posestjo nepremičnine in drugimi pravicami ali pravnimi razmerji v zvezi z nepremičnino se lahko vložijo tudi pri sodišču, ki je pristojno za kraj, v katerem je ta nepremičnina.

Pravni spori v zvezi z zahtevki na podlagi pravnih poslov s poslovnimi organizacijami na področju njihove dejavnosti se lahko vložijo tudi pri sodišču v kraju izvedbe pravnega posla ali izpolnitve obveznosti.

Odškodninske tožbe se lahko vložijo tudi pri sodišču, ki je pristojno glede na kraj, v katerem je nastala škoda.

Pravni spori v zvezi z menico se lahko predložijo pristojnemu sodišču v kraju plačila menice.

b) Kdaj je treba izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)?

Za združitev zadev v skupino ali zagotovitev strokovnega znanja in izkušenj lahko posebna zakonodaja določa, da nekatere zadeve na prvi stopnji obravnava le eno sodišče, npr. mestno sodišče. V to skupino spadajo na primer pravni spori v zvezi z industrijsko lastnino. Izključna pristojnost se lahko določi le z zakonom. Običajno je pristojno mestno sodišče.

c) Ali je mogoče, da stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno?

V premoženjskih zadevah lahko stranki izbereta sodišče, ki je pristojno za reševanje posameznega spora ali sporov, ki bi lahko nastali na podlagi pravnega razmerja. Stranki lahko pristojno sodišče določita:

  1. pisno;
  2. ustno s pisnim potrdilom;
  3. na način, ki je v skladu s poslovno prakso strank; ali
  4. pri mednarodni trgovini na način, skladen s trgovinsko prakso, ki jo poznata ali bi jo morali stranki poznati in ki jo stranki takšne pogodbe splošno poznata in redno uporabljata na zadevnem poslovnem področju.

Pristojnosti ni mogoče izbirati za zadeve, pri katerih je izključna pristojnost nekega sodišča določena z zakonom.

Izbrano sodišče je izključno pristojno, razen če se stranki dogovorita drugače.

Ta določba velja tudi za pravne naslednike.

C. Če je pristojno specializirano sodišče, kako je mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za zadevo?

Pravne določbe v zvezi s posamezno zadevo jasno določajo sodišče, na katerega se je treba obrniti.

« Pristojnost sodišč - Splošne informacije | Madžarska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 03-03-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo