Evropska komisija > EPM > Pristojnost sodišč > Nemčija

Zadnja sprememba: 24-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pristojnost sodišč - Nemčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


Uvodna pripomba: nadaljnja vprašanja zadevajo le pravne spore v državi



 

KAZALO

A. Ali je treba vložiti tožbo pri rednem sodišču ali pri kakšnem drugem, posebnem sodišču? A.
B. Kako se v primeru pristojnosti rednih sodišč ugotovi, kje dejansko je treba tožbo vložiti? B.
B.I. Ali obstaja razlikovanje med sodišči, ki odločajo na prvi stopnji? Če je odgovor da, katero sodišče je pristojno v mojem primeru? B.I.
B.II. Krajevna pristojnost B.II.
B.II.1. Temeljno pravilo krajevne pristojnosti B.II.1.
B.II.2. Izjeme od tega temeljnega pravila B.II.2.
B.II.2.a) V katerih primerih je mogoče izbirati med sodiščem, kjer ima toženec bivališče (v skladu s temeljnim pravilom) in kakšnim drugim sodiščem? B.II.2.a)
B.II.2.b) V katerih primerih je treba vložiti tožbo pri drugem sodišču, ne pri sodišču, kjer ima toženec bivališče? B.II.2.b)
B.II.2.c) Ali se lahko stranki pravnega spora dogovorita o pristojnosti sodišča, ki sicer ne bi bilo pristojno? B.II.2.c)
C. Kako se v primeru pristojnosti posebnega sodstva ugotovi, kje dejansko je treba tožbo vložiti? C.

 

A. Ali je treba vložiti tožbo pri rednem sodišču ali pri kakšnem drugem, posebnem sodišču?

Za civilne pravne spore obstajata v Nemčiji dve različni obliki sodstva, civilna sodišča in delovna sodišča. Civilna sodišča spadajo pod redno sodstvo.

Delovna sodišča so izključno pristojna za tiste civilnopravne spore, ki so v tako tesni zvezi z delovnim razmerjem, da jih pretežno določa delovno razmerje. Pristojnosti delovnega sodišča so naštete v členu 2, 2(a) in 3 Zakona o delovnih sodiščih (Arbeitsgerichtgesetz).

Za vse ostale civilnopravne spore so pristojna civilna sodišča.

B. Kako se v primeru pristojnosti rednih sodišč ugotovi, kje dejansko je treba tožbo vložiti?

B.I. Ali obstaja razlikovanje med sodišči, ki odločajo na prvi stopnji? Če je odgovor da, katero sodišče je pristojno v mojem primeru?

Civilna sodišča prve stopnje so občinska in deželna sodišča.

1. Občinska sodišča so pri civilnopravnih sporih načeloma pristojna, če vrednost spornega predmeta ne presega 5 000 EUR in če ne obstaja izključna pristojnost deželnega sodišča (člen 23(1) nemškega Ustavnega zakona o sodiščih (Gerichtsverfassungsgesetz – GVG)).

Poleg tega obstajajo, neodvisno od vrednosti spornega predmeta, naslednje izključne pristojnosti občinskih sodišč (prim. člena 23, 23(a) GVG):

Občinska sodišča so pristojna za spore o pravicah iz najemnega razmerja za stanovanjske prostore ali za obstoj takšnega razmerja (člen 23(2)(a) GVG).

Na vrh straniNa vrh strani

Nadalje so občinska sodišča prvostopenjsko pristojna za družinske zadeve (člen 23(a) GVG). K temu sodijo:

  • zadeve otrok;
  • zakonsko določena dolžnost preživljanja utemeljena z zakonsko zvezo ali sorodstvom;
  • pravice do preživnine matere v zvezi z rojstvom otroka;
  • razvezne tožbe ter
  • spori o pravicah iz premoženjskopravnih razmerjih med zakoncema, tudi če

so pri postopku udeležene tretje osebe.

Izključne pristojnosti občinskih sodišč izhajajo iz člena 23 (2)(b-h) GVG.

2. Deželna sodišča so pristojna za vse civilnopravne spore, ki jih ni mogoče dodeliti občinskim sodiščem. To zadeva predvsem spore, katerih sporna vrednost presega 5 000 EUR.

Izključna pristojnost deželnih sodišč obstaja predvsem pri sporih na podlagi zakona o državnih uradnikih in pri pravicah odgovornosti države za škodo, ki jo povzročajo njeni organi.

Pri deželnih sodiščih lahko obstajajo senati za trgovske zadeve. Ti so med drugim pristojni za civilnopravne pravice zoper trgovce, kakor tudi za spore v okviru meničnega in čekovnega prava. Pristojnosti senatov za trgovske zadeve so v celoti naštete v členu 95 GVG. Za obravnavo pred senatom za trgovske zadeve mora tožnik zaprositi v tožbenem predlogu.

B.II. Krajevna pristojnost
B.II.1. Temeljno pravilo krajevne pristojnosti

V Nemčiji po predpisih Zakona o pravdnem postopku o splošni sodni pristojnosti velja načelo, da se krajevna pristojnost določa glede na bivališče toženca. Pri osebah, ki bivališča nimajo, se ravna po kraju bivanja v domači državi in, če ta ni znan, po zadnjem bivališču. V primeru pravne osebe je odločilen njen sedež.

Na vrh straniNa vrh strani

B.II.2. Izjeme od tega temeljnega pravila
B.II.2.a) V katerih primerih je mogoče izbirati med sodiščem, kjer ima toženec bivališče (v skladu s temeljnim pravilom) in kakšnim drugim sodiščem?

Pri določenih vrstah tožb ima tožnik možnost izbire druge sodne pristojnosti, kot je pristojnost bivališča toženca (posebnih, ne izključnih sodnih pristojnosti). Primeri:

  • V sporih, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja in njegovega obstoja, se je mogoče obrniti tudi na sodišče v kraju, kjer je sporno obveznost treba izpolniti (člen 29(1) Zakona o pravdnem postopku . Dogovor o kraju izpolnitve se pri postopku upošteva le, če pogodbeni stranki pripadata krogu ljudi, ki je, v skladu s členom 38(1) Zakona o pravdnem postopku, pristojen za sklenitev dogovora o krajevni pristojnosti, prim. c).Pojem pogodbeno razmerje zajema, ne glede na obliko obveznosti, vse obligacijsko pravne pogodbe. V kolikor so pristojna delovna sodišča, je predpis ustrezno uporaben.
  • Za tožbe zaradi nedopustnega ravnanja je pristojno sodišče, v čigar okrožju se je dejanje pripetilo.
  • Oškodovanec lahko v okviru kazenskega postopka zahtevke, s katerimi želi uveljaviti premoženjskopravne pravice, nastale zaradi kaznivega dejanja, uveljavi pri tistem sodišču, kjer je bila tožba vložena.
  • Za postopke razveze je izključno pristojno stvarno pristojno sodišče za družinske zadeve (oddelek občinskega sodišča), v čigar okrožju imata zakonca skupni običajni kraj bivanja (pri tem je mišljen dejanski kraj, kjer zakonca bivata več kot pol leta). Če z nastopom visečnosti pravde (s tem je mišljena vročitev zahtevka ali tožbenega spisa) takšnega bivališča v domači državi ni, je izključno pristojno sodišče za družinske zadeve, v čigar okrožju ima eden izmed zakoncev skupaj s skupnim mladoletnim otrokom običajni kraj bivanja.Če pristojnost po tem ni utemeljena, je izključno pristojno sodišče za družinske zadeve, v čigar okrožju sta zakonca imela skupni običajni kraj bivanja, v kolikor v primeru visečnosti pravde tam še ima eden izmed zakoncev svoj običajni kraj bivanja. Če to ne velja, je odločilen običajni kraj bivanja toženca, razen v primeru, če ga le-ta nima v domači državi. V tem primeru je odločilen tožnikov običajni kraj bivanja.Če pristojnost tudi po tem ni utemeljena, je izključno pristojno sodišče za družinske zadeve občinskega sodišča Berlin–Schöneberg.
  • pri postopkih o preživljanju, t.j. pri preživnini za zakonca in otroka je, če je ali je bil v teku postopek o razvezi na prvi stopnji, izključno pristojno to sodišče. Pri preživnini za otroka velja pristojnost le v primeru, da obstaja notranja povezava z ločitvijo.Če se postopki o preživljanju vodijo ločeno (izolirano), ostanejo uporabni splošni predpisi, to pomeni, da je prednostno pomembno bivališče toženega.
  • V postopkih, ki zadevajo starševsko odgovornost velja ustrezno, to pomeni, če je postopek razveze v teku, ostane v pristojnosti tega sodišča, če obstaja notranja povezava z ločitvijo. Če postopka tečeta ločeno, je odločilno bivališče otroka. Če otrok nima bivališča, je pomemben dejanski kraj bivanja (v domači državi). Odločilni trenutek za določitev pristojnosti je takrat, ko se sodišče z zadevo ukvarja.
B.II.2.b) V katerih primerih je treba vložiti tožbo pri drugem sodišču, ne pri sodišču, kjer ima toženec bivališče?

V kolikor zakon sodno pristojnost izrecno označi kot izključno, ima le-ta prednost pred vsemi sodnimi pristojnostmi, to pomeni, da je tožbo (dopustno) mogoče vložiti le pri izključni sodni pristojnosti. Izključne sodne pristojnosti sledijo predvsem iz posebnih zakonov:

Na vrh straniNa vrh strani

Če se tožba nanaša na zemljišče ali zemljiškemu enako pravo (npr. dedno gradbeno pravo (Erbbaurecht)), je v določenih primerih izključno pristojno sodišče, v čigar okrožju je zadeva predložena sodišču, to zadeva lastninske tožbe ali stvarno breme, spore o oprostitvi stvarnega bremena, lastninske tožbe, tožbe o ločitvi meja, delitvene tožbe (člen 24 Zakona o pravdnem postopku).

Za spore v zvezi z najemnim ali zakupnim razmerjem prostorov ali o obstoju takšnega razmerja, je izključno pristojno sodišče, v čigar okrožju se najemni ali zakupni prostor nahaja (člen 29(1)(a) Zakona o pravdnem postopku). Vendar pa predpis ni uporaben pri najemnih razmerjih za stanovanjske prostore za začasno uporabo (počitniška stanovanja, hotelske sobe itd.), opremljene prostore za posamezne najemnike, hiše in prostore za javne naloge (člen 29(2)(a) Zakona o pravdnem postopku). Za tožbe zoper lastnika objekta, ki se nahaja v domači državi, s katerimi se uveljavlja odškodnina za škodo, povzročeno zaradi vpliva na okolje, je izključno pristojno sodišče, v čigar okrožju je imel objekt vpliv na okolje. (člen 32(a) Zakona o pravdnem postopku).

Pri postopku za izrek sodnega opomina je izključno pristojno občinsko sodišče, kjer predlagatelj biva, torej kjer ima svoje redno bivališče oz. sedež (člen 689(2) Zakona o pravdnem postopku).

Pri izvršilnih postopkih je kot izvršilno sodišče izključno pristojno občinsko sodišče, v čigar okrožju naj bi ali je nastopilo izvršilno dejanje (člena 764(2), 802 Zakona o pravdnem postopku). Za prisilno dražbo ali prisilno upravo zemljišč je kot izvršilno sodišče krajevno izključno pristojno občinsko sodišče, v čigar okrožju se zemljišče nahaja (člen 1(1) in člen 146 Zakona o prisilnih dražbah, člen 802 in člen 869 Zakona o pravdnem postopku).

Na vrh straniNa vrh strani

B.II.2.c) Ali se lahko stranki pravnega spora dogovorita o pristojnosti sodišča, ki sicer ne bi bilo pristojno?

aa) Dogovori

V nemškem procesnem pravu obstaja možnost dogovora o krajevni pristojnosti. V skladu s členom 38(1) Zakona o pravdnem postopku, postane nepristojno sodišče prve stopnje pristojno, z izrecnim ali s tihim sporazumom obeh strank. Ta dogovor je mogoče skleniti le, če so stranke trgovci, pravne osebe javnega prava ali javnopravna posebna premoženja. Z izrecnim ali s tihim dogovorom o krajevni pristojnosti lahko drugače nepristojno sodišče prve stopnje postane pristojno.

O pristojnosti sodišča prve stopnje se je mogoče dalje dogovoriti, če najmanj ena pogodbena stranka v domači državi nima svojega sedeža (člen 38(2) Zakona o pravdnem postopku). V tem primeru je treba dogovor sestaviti pisno ali, v primeru ustnega dogovora, pisno potrditi. Če je pristojno sodišče stranke v domači državi, je mogoče v domači državi izbrati le eno sodišče, kjer ima ta stranka svoje bivališče ali pa je upravičena posebna sodna pristojnost.

Sicer pa je po členu 38(3) dogovor o krajevni pristojnosti dopusten le, če je sklenjen izrecno in pisno

po nastanku sporov ali

v primeru, da je bodoči toženec, po sklenitvi pogodbe, svoje bivališče ali običajni kraj bivanja prenesel v tujino ali pa njegovo bivališče ali običajni kraj bivanja v času vložitve tožbe nista znana.

Pogoj dogovora o krajevni pristojnosti je vedno, da se mora ta nanašati na določeno pravno razmerje in iz tega nastale pravne spore. V nasprotnem primeru je dogovor neveljaven (člen 40 (1) Zakona o pravdnem postopku). Dogovor o krajevni pristojnosti je dalje nedopusten, če gre za druge, in ne za premoženjskopravne pravice, ki so brez upoštevanja vrednosti spornega predmeta, dodeljene občinskim sodiščem. Dogovor o krajevni pristojnosti tudi ni mogoč v primeru, ko je v skladu z zakonom upravičena izključna sodna pristojnost (člen 40(2) Zakona o pravdnem postopku).

V kolikor je za sklenitev dogovora o krajevni pristojnosti potrebna pisna oblika, lahko tej obliki zadoščajo tudi splošni poslovni pogoji in formularne pogodbe.

Veljaven dogovor o krajevni pristojnosti je za sodišča obvezujoč; ali je dogovorjena izključnost sodne pristojnosti je odvisno od vsebine dogovora.

bb) Obravnava, pri kateri stranka ne ugovarja zoper kršitev procesnih predpisov nasprotne stranke

Pristojnost sodišča prve stopnje je dalje upravičena s tem, da toženec, brez uveljavitve nepristojnost, v glavnem pri ustni obravnavi izrazi pripombe (člen 39 Zakona o pravdnem postopku). Pri postopkih pred občinskim sodiščem pride do te pravne posledice le, če je sodišče dalo ustrezno navodilo.

Vendar pa pristojnost, kjer bi bil dogovor o krajevni pristojnosti nedopusten, brez ugovora stranke ne more biti utemeljena (glej zgoraj, zadeva primere sporov, ki niso premoženjskopravni, in izključnih sodnih pristojnosti).

C. Kako se v primeru pristojnosti posebnega sodstva ugotovi, kje dejansko je treba tožbo vložiti?

Posebnost posebnega sodstva delovnih sodišč obstaja le, kar zadeva stvarne pristojnosti. Glede vprašanj krajevne pristojnosti in možnosti dogovora o krajevni pristojnosti veljajo splošna pravila, kot je opisano pod B.

« Pristojnost sodišč - Splošne informacije | Nemčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 24-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo