Pristojnost sodišč - Danska

KAZALO A. Ali moram vložiti tožbo pri rednem ali pri specializiranem sodišču?  B. Pri katerem rednem sodišču moram vložiti tožbo?  I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi sodišči in če obstaja, katero je pristojno v mojem primeru?  II. Pristojno sodišče  1. Osnovno pravilo glede pristojnega sodišča  2. Izjeme od osnovnega pravila  a) Kdaj lahko izbiram med sodiščem, pristojnim za toženo stranko, in drugim sodiščem?  b) Kdaj moram izbrati sodišče, ki ni pristojno za toženo stranko?  c) Ali lahko stranki sami izbereta sodišče, ki sicer ne bi bilo pristojno?  C. Kako lahko izvem, katero sodišče je pristojno?

 

A. Ali moram vložiti tožbo pri rednem ali pri specializiranem sodišču?

Civilni spori se običajno vložijo pri rednem sodišču. Zadevo je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno za njeno obravnavo (glej točko B).

Redna sodišča vključujejo okrožna sodišča, višja sodišča in Vrhovno sodišče. Civilne zadeve obravnavajo tudi tri specializirana sodišča: pomorsko in gospodarsko sodišče, razsodišče za spore iz delovnega razmerja in razsodišče za spore iz najemnih razmerij. Pristojnosti teh sodišč so podrobneje opisane pod točko C.

B. Pri katerem rednem sodišču moram vložiti tožbo?

I. Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi sodišči in če obstaja, katero je pristojno v mojem primeru?

Redna sodišča so organizirana na treh stopnjah. Najnižjo stopnjo sestavljajo okrožna sodišča, na naslednji stopnji so višja sodišča, najvišja stopnja pa je Vrhovno sodišče.

Vse civilne zadeve je treba vložiti pri okrožnih sodiščih. Vendar se lahko nekatere zadeve, povezane z gospodarskimi vprašanji, vložijo pri pomorskem in gospodarskem sodišču.

II. Pristojno sodišče

1. Osnovno pravilo glede pristojnega sodišča

Osnovno pravilo je, da je treba zadevo vložiti pri sodišču, pristojnem za toženo stranko. Pristojno sodišče za fizične osebe je okrožno sodišče, pristojno na območju njihovega kraja prebivališča. Pristojno sodišče za pravne osebe, kot so podjetja in združenja, je okrožno sodišče, pristojno na območju kraja sedeža pravne osebe.

Na vrh strani

Obstaja več okoliščin, ko se zadevo lahko vloži pri danskem sodišču, tudi če tožena stranka nima prebivališča na Danskem. Nekatere civilne zadeve se lahko vložijo pri danskem sodišču tudi, če je sodišče, pristojno za toženo stranko, v drugi državi. Primeri vključujejo zadeve, povezane z nepremičninami na Danskem, ali zadeve v zvezi s pogodbami, ki se morajo izpolniti v tej državi. Če tožena stranka nima prebivališča na Danskem, se zadeva lahko vloži v kraju, kjer zadevna stranka trenutno prebiva, ali kadar je to primerno, kjer je ta stranka nazadnje imela prebivališče ali je prebivala.

Na področju mednarodnih zadev je Danska pristopila k Bruseljski in Luganski konvenciji. Poleg tega sta Evropska skupnost in Danska sklenili vzporedni sporazum, v skladu s katerim se pravila, določena v Uredbi Bruselj I, ki velja od 1. julija 2007, uporabljajo med Dansko in drugimi državami članicami.

2. Izjeme od osnovnega pravila

a) Kdaj lahko izbiram med sodiščem, pristojnim za toženo stranko, in drugim sodiščem?

Obstajajo številna pravila o pristojnosti, v skladu s katerimi se tožbe lahko vložijo tudi pri sodišču, ki ni pristojno za toženo stranko. Poleg tega so pravila o posebni krajevni pristojnosti določena v številnih mednarodnih konvencijah in sporazumih, h katerim je Danska pristopila, in sicer v Bruseljski in Luganski konvenciji ter Uredbi Bruselj I (s tem primerjaj vzporedni sporazum).

Glavna pravila glede posebne krajevne pristojnosti, ki veljajo na Danskem, so:

• zadeve zoper osebe, povezane s poslovno dejavnostjo, ki jo opravljajo, se lahko vložijo pri sodišču v kraju, kjer se izvaja dejavnost,
• zadeve v zvezi s pravicami do nepremičnin se lahko vložijo pri sodišču v kraju, kjer je nepremičnina,
• zadeve v zvezi s pogodbami se lahko vložijo pri sodišču v kraju, kjer je ali mora biti izpolnjena obveznost, na kateri temelji zadeva,
• zadeve v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo se lahko vložijo pri sodišču v kraju, kjer se je zgodilo dejanje, ki je povzročilo škodo,
• v zadevah v zvezi s potrošniškimi pogodbami lahko potrošnik vloži tožbo zoper gospodarski subjekt pri sodišču, pristojnem za potrošnika, če stranki nista sklenili potrošniške pogodbe na zahtevo stranke, in na stalnem poslovnem naslovu gospodarskega subjekta.

b) Kdaj moram izbrati sodišče, ki ni pristojno za toženo stranko?

Dansko pravo vsebuje številna pravila o izključni pristojnosti, ki določajo, da je treba nekatere civilne zadeve vložiti pri določenem sodišču. Poleg tega so pravila o izključni pristojnosti določena v številnih mednarodnih konvencijah in sporazumih, h katerim je Danska pristopila, in sicer k Bruseljski in Luganski konvenciji ter Uredbi Bruselj I (primerjaj vzporedni sporazum v zvezi s tem). Če se zadeva vloži pri sodišču, ki ni izključno pristojno sodišče v skladu z navedenimi pravili, to sodišče ne more obravnavati zadeve, temveč jo odstopi pristojnemu sodišču ali zavrže, če zadeve ni mogoče odstopiti.

Na vrh strani

Glavna pravila glede izključne pristojnosti na Danskem so:

• zadeve v zvezi z roditeljsko pravico je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer ima zadevni otrok prebivališče,
• tožbe v zvezi z očetovstvom je treba vložiti pri sodišču, pristojnem za mater,
• zadeve v zvezi z razvezo zakonske zveze je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer imata zakonca prebivališče. Če zakonca nimata skupnega prebivališča na območju za katerega je krajevno pristojno isto sodišče, razvezo razglasi sodišče v kraju, kjer sta imela zakonca zadnje skupno prebivališče, če ima eden od njiju še vedno prebivališče v tem kraju.

c) Ali lahko stranki sami izbereta sodišče, ki sicer ne bi bilo pristojno?

Stranki se lahko dogovorita (sporazum o krajevni pristojnosti), da se zadeva lahko ali mora vložiti pri sodišču (okrožnem sodišču), ki ni sodišče, ki ga določajo pravila o splošni krajevni pristojnosti. Glede sporazumov o krajevni pristojnosti ni formalnih zahtev, kot na primer, da morajo biti v pisni obliki. Vendar predhodni sporazumi o krajevni pristojnosti, to je sporazumi, sklenjeni pred nastankom spora, niso zavezujoči za potrošnike v zadevah v zvezi s potrošniškimi pogodbami. Mogoče je skleniti tihi sporazum o krajevni pristojnosti, na primer če se tožena stranka ne strinja s pristojnostjo sodišča v svojem odgovoru na tožbo.

Sodišče po uradni dolžnosti pazi, da zadeva ni vložena v nasprotju z nacionalnimi in mednarodnimi pravili o izključni pristojnosti. Vendar po uradni dolžnosti ne preverja, ali je bila zadeva vložena v nasprotju s splošnim pravilom glede sodišča, pristojnega za toženo stranko, s pravili o posebni krajevni pristojnosti ali sporazumom o krajevni pristojnosti. Ugovore zoper pristojnost sodišča je treba navesti v toženčevem odgovoru na tožbo.

C. Kako lahko izvem, katero sodišče je pristojno?

Civilne zadeve obravnavajo tri specializirana sodišča:

• Pomorsko in gospodarsko sodišče obravnava nekatere gospodarske zadeve (ki vključujejo mednarodne gospodarske zadeve), številne zadeve glede nematerialnih vprašanj in civilne zadeve s področja konkurence ter gospodarske zadeve, ki vključujejo načelne zadeve, ki jih odstopijo okrožna sodišča,
• Razsodišče za spore iz delovnega razmerja obravnava nekatere vrste zadev v zvezi s kršenjem in razlago kolektivnih pogodb,
• Razsodišče za spore iz najemnih razmerij obravnava zadeve v zvezi s hišami ali stanovanji, za katere veljajo zakoni o oddajanju stanovanj v najem.

« Pristojnost sodišč - Splošne informacije | Danska - Splošne informacije »

Na vrh strani

Zadnja sprememba: 03-04-2009