Evropska komisija > EPM > Pristojnost sodišč > Češka republika

Zadnja sprememba: 23-04-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Pristojnost sodišč - Češka republika

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

A. Ali je treba vložiti tožbo pri rednem civilnem sodišču ali pri specializiranem sodišču? A.
B. Kako lahko v primeru pristojnosti rednih civilnih sodišč ugotovim, kje dejansko je treba tožbo vložiti? B.
I. Ali obstaja razlika med sodišči, ki odločajo na prvi stopnji, in višjimi sodišči ter če je tako, katero je potem pristojno za moj primer? I.
II. Krajevna pristojnost II.
1. Osnovno pravilo krajevne pristojnosti 1.
2. Izjeme osnovnega pravila 2.
a) V katerih primerih lahko izbiram med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, določeno s splošnim pravilom) in drugimi sodišči? a)
b) V katerih primerih moram vložiti tožbo pri drugem sodišču namesto pri sodišču kraja stalnega prebivališča toženca (sodišče, določeno s splošnim pravilom)? b)
c) Ali lahko stranki izbereta sodišče, ki navadno ne bi bilo pristojno? c)
C. Kjer so pristojna specializirana sodišča, kako lahko ugotovim, katero sodišče je pristojno? C.

 

A. Ali je treba vložiti tožbo pri rednem civilnem sodišču ali pri specializiranem sodišču?

V Češki republiki civilno pristojnost sodišč v splošnem smislu ureja člen 7(1) Zakona o pravdnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.). V tej določbi so opredeljene posamezne vrste zasebnopravnih sporov, kot so spori iz zasebnopravnih, družinskih, delovnih in poslovnih razmerij.

Pravdni postopek na Češkem ne loči pristojnosti na podlagi vzročnosti. Zato posebne vrste primerov ne potekajo pred specializiranimi sodišči, ki bi bila ustanovljena za ta namen kot del pravosodnega sistema. Za vse zasebnopravne primere je tako načeloma pristojno redno sodišče.

B. Kako lahko v primeru pristojnosti rednih civilnih sodišč ugotovim, kje dejansko je treba tožbo vložiti?

I. Ali obstaja razlika med sodišči, ki odločajo na prvi stopnji, in višjimi sodišči ter če je tako, katero je potem pristojno za moj primer?

Primeri se v obravnavo posameznim sodiščem v civilnih postopkih dodelijo glede na pristojnost sodišč. Pravila o pristojnosti določajo, da postopki tečejo pred sodiščem, ki je najprimernejše za njihovo obravnavo, kar navadno pomeni sodišče, ki je strankam najbližje ali najbolj ustrezno glede na vsebino primera. Vendar pa se načelo včasih ukloni drugim zahtevam, na primer posebni oziroma večji specializaciji ali izvedenosti nekaterih sodišč.

Češka zakonodaja določa, da se primeri dodelijo v obravnavo in odločanje sodiščem na podlagi stvarne, krajevne in funkcionalne pristojnosti sodišč.

Na vrh straniNa vrh strani

Stvarna pristojnost določa, katera sodišča so pristojna za obravnavo in odločanje o primerih kot sodišča prve stopnje. Zato ločimo med postopki, ki na prvi stopnji tečejo pred sodiščem na okrožni ali regionalni ravni.

Češko procesno pravo temelji na načelu diferencirane stvarne pristojnosti, iz česar sledi, da so v nekaterih primerih zaradi večje specializacije in doslednosti sprejemanja odločitev pristojna regionalna sodišča in ne okrožna sodišča.

Stvarna pristojnost je urejena v členu 9 Zakona o pravdnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.), ki določa načelo, po katerem so na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča, če zakon ne določa drugače. Izjeme tega pravila so določene v členu 9(2), (3) in (4) Zakona.

Stvarna pristojnost regionalnih sodišč je določena v drugem in tretjem odstavku. V drugem odstavku so predvsem negospodarske zadeve, ki so zapletene in specializirane ter niso pogoste (npr. varovanje zasebnosti). V tretjem odstavku so postopki gospodarskega značaja, razen pododstavka (r), po katerem so pristojna okrožna in ne regionalna sodišča (npr. v postopkih, ki se nanašajo na finančne odškodnine v vrednosti do 100.000 CZK, posojilne pogodbe, stvarne pravice ali zakup nepremičnega premoženja).

V četrtem odstavku je določena stvarna pristojnost Vrhovnega sodišča, kot je opredeljena s posebno zakonodajo (npr. po členu 67 Zakona 97/1963 Coll. o mednarodnem zasebnem in procesnem pravu odloča Vrhovno sodišče o določenih vrstah tujih odločb).

II. Krajevna pristojnost

Krajevna pristojnost določa pristojnost za obravnavo primerov med sodišči iste stopnje v pravosodnem sistemu. Tako določa, katero izmed sodišč, ki so stvarno pristojna, je pristojno na podlagi krajevne pristojnosti. Na primer, kadar so stvarno pristojna okrožna sodišča, pravila o krajevni pristojnosti določajo, katero izmed sodišč bo obravnavalo in odločalo o primeru. Krajevna pristojnost vsakega sodišča je ozemeljsko opredeljena.

Na vrh straniNa vrh strani

Na podlagi člena 11(1) Zakona o pravdnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.) postopki vedno tečejo pred sodiščem, ki je stvarno in krajevno pristojno. Pravila o krajevni pristojnosti ne izključujejo možnosti, da je pristojnih več sodišč. Pristojnost sodišča v nekem primeru je določena na podlagi okoliščin, ki so veljale pred začetkom postopka.

1. Osnovno pravilo krajevne pristojnosti

Krajevno pristojnost ureja člen 84 et seq. Zakona o pravdnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.). Treba je ločiti med splošno in posebno krajevno pristojnostjo. Posebna krajevna pristojnost se deli naprej na „diskrecijsko pristojnost“ (izbirno) in „izključno pristojnost“ (obvezno).

Splošna krajevna pristojnost temelji na dejstvu, da je pristojno redno sodišče toženca. Redno sodišče je določeno v členih 85 in 86 glede na zadevno osebo. Redno sodišče za fizično osebo je okrožno sodišče kraja, v katerem ima toženec stalno prebivališče, če pa toženec nima stalnega prebivališča, potem sodišče kraja, v katerem prebiva. Redno sodišče za fizično osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, je okrožno sodišče kraja, ki je kraj poslovanja fizične osebe (člen 2(3) Trgovinskega zakonika - Zakon št. 513/1991 Coll.), če takega kraja ni, pa kraj, kjer ima stalno ali začasno prebivališče.

Merilo za določanje rednega sodišča za pravne osebe je kraj registriranega sedeža podjetja (člen 19c Civilnega zakonika - Zakon št. 40/1964).

Posebne določbe člena 86 urejajo primere, v katerih toženec nima rednega sodišča oziroma nima sodišča v Češki republiki. Kjer je v postopku udeležen češki državljan, je pristojno okrožno sodišče kraja, v katerem je imel zadnje znano stalno prebivališče v Češki republiki. Premoženjske pravice proti osebi, za katero ni pristojno nobeno sodišče v Češki republiki, se lahko uveljavljajo pred okrožnim sodiščem kraja, v katerem je premoženje te osebe, ali, v primeru tuje osebe, sodiščem kraja, v katerem je podjetje ali podružnica podjetja te osebe.

Na vrh straniNa vrh strani

Redno sodišče za tožence je vedno okrožno sodišče, vendar če je stvarno pristojno regionalno sodišče, je redno sodišče regionalno sodišče kraja, v katerem je redno sodišče stranke (člen 85a Zakona o pravdnem postopku).

Za krajevno pristojnost velja načelo perpetuatio fori (člen 11(1) Zakona o pravdnem postopku), tj. pri določanju pristojnega sodišča se upoštevajo okoliščine, ki veljajo ob začetku postopka. Če se neka dejstva med postopkom spremenijo, to ne bo vplivalo na potek postopka (npr. če se toženec preseli). Vendar pa zakon določa izjeme k temu načelu. Te vključujejo pojma prenosa pristojnosti in odstopa v obravnavo (predani primeri). Krajevna pristojnost se prenese samo v postopkih, ki trajajo dlje zaradi narave primera (sodno varstvo mladoletnikov, poslovni register).

2. Izjeme osnovnega pravila
a) V katerih primerih lahko izbiram med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, določeno s splošnim pravilom) in drugimi sodišči?

To vsebuje posebno diskrecijsko krajevno pristojnost, ko tožnik lahko izbira med rednim sodiščem in sodišči iz člena 87 Zakona o pravdnem postopku. Tako lahko postopki tečejo tudi pred sodiščem kraja,v katerem:

  1. je toženec stalno zaposlen;
  2. je nastopilo dejstvo, katerega posledica je pravica do odškodnine;
  3. je podružnica podjetja fizične ali pravne osebe, ki je toženec, kadar se spor nanaša na to podružnico;
  4. je kraj plačila, kadar gre za uveljavljanje pravice v povezavi z menico, čekom ali drugim vrednostnim papirjem;
  5. je registrirani sedež borze, kadar gre za spor glede borznih poslov;
  6. bo registrirani sedež evropskega podjetja, ki se ustanavlja, če bo sedež v Češki republiki in kadar gre za imenovanje izvedenca na podlagi posebnega pravila.

Tožnik mora odločitev o sodišču sprejeti ob vložitvi tožbe.

Na vrh straniNa vrh strani

b) V katerih primerih moram vložiti tožbo pri drugem sodišču namesto pri sodišču kraja stalnega prebivališča toženca (sodišče, določeno s splošnim pravilom)?

Kadar velja izključna krajevna pristojnost, določena v členu 88 Zakona o pravdnem postopku, tožbe ni mogoče vložiti pri rednem sodišču stranke; primer je treba obravnavati pred sodiščem, opredeljenim s to določbo. Večina primerov izključne krajevne pristojnosti vsebuje nepravdne postopke, pri katerih ni toženca.

V pravdnih postopkih velja izključna krajevna pristojnost. Na primer, v postopkih, ki vključujejo razvezo ali razveljavitev zakonske zveze, je pristojno sodišče kraja, v katerem sta zakonca imela zadnje skupno prebivališče v Češki republiki; če pa ima vsaj eden izmed njiju stalno prebivališče v tem kraju in takega sodišča ni, potem je pristojno sodišče toženca ali redno sodišče tožnika. Sodišče, ki je odločalo o razvezi, odloča tudi o delitvi skupnega premoženja zakoncev in prekinitvi najemne pogodbe za stanovanje ali hišo, ki sta jo morebiti skupaj sklenila.

Kadar gre za skrbništvo nad mladoletno osebo, je krajevno pristojno sodišče kraja stalnega prebivališča mladoletne osebe, ki sledi iz sporazuma med staršema ali odločbe sodišča ali drugih odločilnih dejavnikov.

Še ena pomembna vrsta izključne pristojnosti je pristojnost sodišča, na območju katerega je nepremično premoženje, kadar gre za pravico do tega premoženja (to se večinoma nanaša na stvarne pravice in ne na zahtevke na podlagi neke obveznosti).

Nadaljnje podrobnosti se urejene v zakonu.

c) Ali lahko stranki izbereta sodišče, ki navadno ne bi bilo pristojno?

Dogovor o pristojnosti: na podlagi člena 89a Zakona o pravdnem postopku se stranki v gospodarskem primeru lahko dogovorita, da je krajevno pristojno drugo sodišče kot tisto, ki ga določa zakon, kadar ne velja izključna krajevna pristojnost. Dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen vnaprej in priložen tožbi. Treba je ločiti med takim dogovorom in dogovorom o pristojnosti, s katerim se uveljavlja mednarodna pristojnost čeških sodišč (člen 37 Zakona o mednarodnem zasebnem in procesnem pravu - št. 97/1963 Coll.).

Ugovor glede krajevne pristojnosti: sodišče ugotavlja krajevno pristojnost kot predpogoj za postopek in preden se začne ukvarjati s samim primerom (tj. preden stranki pozove, naj predstavita svoj primer na prvem naroku za zaslišanje, ali preden izda sklep, da bo o primeru odločalo brez zaslišanja). Vprašanje krajevne pristojnosti se lahko pozneje poudari samo v odzivu na ugovor stranke, če je ta dan med prvo stopnjo postopka, v katerem je stranka udeležena. Če v takem primeru krajevna nepristojnost ni ugotovljena, potem se krajevne nepristojnosti ne sme razglasiti pozneje ter primer obravnava in o njem odloča sodišče, ki po zakonu ni krajevno pristojno.

C. Kjer so pristojna specializirana sodišča, kako lahko ugotovim, katero sodišče je pristojno?

Kot je navedeno v oddelku A, češki predpisi o civilnih postopkih ne ločijo med specializiranimi in rednimi sodišči. Vse določbe v zvezi s pristojnostjo sodišč so v Zakonu o pravdnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.).

« Pristojnost sodišč - Splošne informacije | Češka republika - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 23-04-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo