Evropska komisija > EPM > Pristojnost sodišč > Belgija

Zadnja sprememba: 21-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pristojnost sodišč - Belgija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


Preden začnete sodni postopek, morate ugotoviti, katero sodišče ima pristojnost za odločanje o vaši zadevi. Če izberete napačno sodišče ali če se pristojnost sodišča izpodbija, se utegne vaš primer silno zavleči, vaša zahteva pa se lahko zavrne zaradi nepristojnosti.



 

KAZALO

A. Ali se naj obrnem na navadno ali specializirano sodišče? A.
B. Če imajo pristojnost navadna sodišča, kako naj ugotovim, katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi? B.
I. Kakšna je razlika med nižjim in višjim civilnim sodiščem in katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi? I.
II. Krajevna pristojnost sodišča (katero sodišče ima pristojnost za prevzem mojega primera, sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?) II.
1. Splošno pravilo o krajevni pristojnosti sodišča 1.
2. Izjeme od splošnega pravila 2.
a) V katerih okoliščinah si smem izbrati drugo sodišče kakor sodišče stalnega prebivališča toženca (kot je določeno v splošnem pravilu)? a)
b) V katerih okoliščinah si moram izbrati drugo sodišče kakor sodišče stalnega prebivališča toženca (kot je določeno v splošnem pravilu)? b)
c) Ali je dovoljeno, da si stranki sami izbereta sodišče, če to sodišče nima pristojnosti na podlagi splošnega pravila? c)
C. Kako lahko ugotovim, katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi, če ima pristojnost specializirano sodišče? C.

 

A. Ali se naj obrnem na navadno ali specializirano sodišče?

Ni podatka.

B. Če imajo pristojnost navadna sodišča, kako naj ugotovim, katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi?

I. Kakšna je razlika med nižjim in višjim civilnim sodiščem in katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi?

Uvod

Ob upoštevanju posebnih lastnosti belgijskega pravnega reda je zaradi jasnosti primerno, da se vprašanji A in B.I obravnavata skupaj.

Prvič, treba je razlikovati med absolutno pristojnostjo (ali pristojnostjo, ki temelji na ratione materiae) in krajevno pristojnostjo.

Vsak zahtevek ima predmet in zelo pogosto ima določeno tudi vrednost. Zakonodajalec določi obseg absolutne pristojnosti z navedbo narave in vrednosti zahtevkov, za katere je sodišče pristojno.

V tem dokumentu je absolutna pristojnost pojasnjena v odgovorih na vprašanji A in B, I.

Sodišča nimajo pristojnosti na celotnem belgijskem ozemlju. Belgija je po zakonu razdeljena na ločena sodna območja (kantone, okraje ...). Vsako sodišče ima pristojnost le na svojem območju (ozemlju). To imenujemo krajevna pristojnost. To je podrobneje obdelano v odgovoru na vprašanje B.II.

Neomejena pristojnost: sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje ima „neomejeno pristojnost“. To pomeni, da lahko sodišče prve stopnje v nasprotju z drugimi sodišči prevzame vse primere, celo tiste, ki spadajo v pristojnost drugega sodišča.

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 568 sodnega zakonika (Gerechtelijk Wetboek) določa, da sodišče prve stopnje prevzame vse zahtevke, razen tistih, ki pridejo neposredno na pritožbeno sodišče ali na kasacijsko sodišče. Neomejena pristojnost sodišča prve stopnje je torej pogojna. Neomejena pristojnost je pogojna, ker lahko toženec trdi, da gre za nepristojnost zaradi posebne pristojnosti drugega sodišča. Poleg tega ima sodišče prve stopnje tudi številne izključne pristojnosti. Številni specifični spori se morajo predložiti temu sodišču, tudi če je vrednost zahtevka manjša od 1 860 EUR, na primer zahtevki v zvezi s posameznikovim civilnim statusom.

Druga sodišča

V nadaljevanju sledi seznam drugih sodišč in kratek opis njihove absolutne pristojnosti.

  1. Kantonalni sodnik (Vrederechter)
  2. V skladu s členom 590 sodnega zakonika zajema splošna pristojnost kantonalnega sodnika vse zahtevke, ki ne presegajo 1 860 EUR, razen tistih zahtevkov, ki so po zakonu izrecno dodeljeni v pristojnost drugega sodišča. Poleg te splošne pristojnosti ima kantonalni sodnik še številne posebne (glej člene 591, 593 in 594 sodnega zakonika) in izključne pristojnosti (člena 595 in 597 sodnega zakonika) ne glede na vrednost zahtevka. Primeri teh posebnih pristojnosti so spori v zvezi z najemnino, skupnim lastništvom, služnostno pravico in socialnimi prejemki. Nadalje je kantonalni sodnik pristojen tudi za sestavljanje dokumentov o posvojitvi in potrdil o istovetnosti, za izdajanje nujnih razlastitvenih odločb in za pečatenje.

  3. Policijski sodnik (Politierechtbank)
  4. Policijski sodnik v skladu s členom 601 bis sodnega zakonika prevzema vse zahtevke v zvezi s povračilom škode zaradi prometne nesreče, ne glede na znesek zahtevka. To je izključna pristojnost policijskega sodnika.

    Na vrh straniNa vrh strani

  5. Gospodarsko sodišče (Rechtbank van koophandel)
  6. Člen 573 sodnega zakonika določa, da gospodarsko sodišče prve stopnje prevzema spore med trgovci v zvezi z dejanji, ki so po zakonu kvalificirana kot „kupoprodaja“ in ne spadajo v obseg splošne pristojnosti kantonalnega sodnika ali policijskega sodnika. Tudi netrgovec, ki vloži tožbo proti trgovcu, lahko zadevo predloži na gospodarsko sodišče, trgovec pa ne more sprožiti sodnega postopka proti netrgovcu na gospodarskem sodišču. Še več, gospodarsko sodišče prevzema spore glede menic in naročilnic, če je vrednost zahtevka višja od 1 860 EUR.

    Gospodarsko sodišče ima poleg teh splošnih pristojnosti številne posebne in izključne pristojnosti. Posebne pristojnosti so naštete v členu 574 sodnega zakonika. Med drugim obsegajo pristojnost nad spori v zvezi z gospodarsko družbo in zahtevki v zvezi s prevozom po morju in notranjih vodnih poteh. Člen 574(2) sodnega zakonika opisuje izključno pristojnost gospodarskega sodišča. Ima pristojnost nad zahtevki in spori, ki izhajajo neposredno iz stečaja in sodnega sporazuma v skladu z zahtevki iz zakona o stečaju in zakona o sodnem sporazumu in o katerih se lahko dejstva za rešitev zadeve najdejo v posebnem zakonu, ki se uporablja za pravni sistem stečaja in sodnega sporazuma.

  7. Industrijsko razsodišče (Arbeidsrechtbank)
  8. Industrijsko razsodišče je glavna oblika posebne sodne pristojnosti in ima predvsem posebne pristojnosti. Te pristojnosti, opisane v členu 578 sodnega zakonika in naslednjih, so:

    • industrijski spori,
    • spori v zvezi s poklicnimi nezgodami in poklicnimi boleznimi,
    • spori v zvezi s socialno varnostjo.

    Industrijsko razsodišče ima izključno pristojnost v zvezi z uporabo upravnih sankcij, določenih z zakoni in predpisi, ki so navedeni v členih 578 do 582, in upravnih sankcij, določenih z zakonom glede upravnih denarnih kazni v primerih kršitev nekaterih socialnih zakonov.

    Na vrh straniNa vrh strani

  9. Predsedniki sodišč – skrajšani postopek
  10. Členi 584 do 589 sodnega zakonika določajo, da lahko predsedniki sodišč (prve stopnje, gospodarskega sodišča in industrijskega razsodišča) sprejmejo začasno odločbo v vseh nujnih zadevah, ki spadajo v obseg njihove pristojnosti. Pogoj je, da so zadeve nujne in da je odločba samo začasne narave in ne posega v zadevo samo. Nekateri primeri so odredbe, ki odrejajo izvedenski dokaz, odredbe, ki odrejajo zaslišanje priče itd.

  11. Rubežno sodišče (glej člen 1395 sodnega zakonika) (Beslagrechter)
  12. Vsi zahtevki v zvezi z odredbami o zasegu dolžnikovih terjatev, izvršbami in kolektivnimi pogodbami za poravnavo dolga se predložijo rubežnemu sodišču.

  13. Sodišče za mladoletnike (Jeugdrechter)
  14. Čeprav so za področje varstva mladine pristojne skupnosti (to so države belgijske federalne države), je organizacija sodišč za mladoletnike zvezno vprašanje, ki ga ureja zvezni zakon o varstvu mladine z dne 8. aprila 1965. Sodišče za mladoletnike je oddelek sodišča prve stopnje, ki se ukvarja z varstvenimi ukrepi za mladino. Poleg tega ima sodišče za mladoletnike pristojnost nad nekaterimi civilnimi zadevami, kot so odobritev posvojitve, spori med starši v zvezi z uresničevanjem starševske pravice itd.

II. Krajevna pristojnost sodišča (katero sodišče ima pristojnost za prevzem mojega primera, sodišče v mestu A ali sodišče v mestu B?)

1. Splošno pravilo o krajevni pristojnosti sodišča

Izhodišče belgijskega pravnega sistema je tožnikova pravica do izbire. Splošno pravilo je določeno v členu 624(1) sodnega zakonika. Navadno tožnik vloži svojo zadevo na sodišču v kraju prebivališča toženca ali enega od tožencev.

Na vrh straniNa vrh strani

Kaj se zgodi, če je toženec pravni subjekt? Prebivališče pravnega subjekta je kraj, v katerem je njegov sedež, se pravi upravni sedež, od koder se upravlja podjetje.

2. Izjeme od splošnega pravila

a) V katerih okoliščinah si smem izbrati drugo sodišče kakor sodišče stalnega prebivališča toženca (kot je določeno v splošnem pravilu)?

Tožnik ima v številnih primerih možnost, da začne postopek na drugem sodišču. To je med drugim opisano v členu 624(2) do 4 sodnega zakonika. Poleg sodišča v kraju prebivališča toženca ali enega od tožencev se lahko tožnik odloči:

  • da predloži zadevo sodišču na ozemlju, kjer so bile sklenjene pogodbe ali ena od pogodb, ki so osnova spora, ali kjer naj bi se te pogodbe izvajale, se bodo izvajale ali so se izvajale;
  • da predloži zadevo sodišču v kraju prebivališča, ki je bil izbran za izvršitev pravne listine;
  • da predloži zadevo sodišču v kraju, kjer je tožnik osebno komuniciral s tožencem v primeru, ko toženec ali, če je primerno, eden od tožencev, nima prebivališča v Belgiji ali tujini.

Sodna praksa nadalje ugotavlja, da ima krajevno pristojnost v skrajšanem postopku sodišče v kraju, kjer naj bi se izvršila odločba.

Glede socialnih prejemkov člen 626 sodnega zakonika predpisuje, da se lahko v skladu s členom 591(7) zahtevki v zvezi s socialnimi prejemki predložijo sodišču v kraju prebivališča tožnika.

Vendar pravila, ki so določena v členih 624 in 626, niso obvezna in lahko stranke od njih odstopajo. Tako se lahko stranki za vsak spor sporazumeta o pristojnosti, po kateri se morebitni spor lahko opredeli, da se lahko tožba vloži le na posebnem sodišču prve stopnje.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri tem načelu svobode izbire so seveda nekatere izjeme.

Zakonodajalec opisuje vrsto primerov, v katerih tožnik nima izbire. Ti primeri so opisani zlasti v členih 627 do 629 sodnega zakonika. Primeri so:

  • pri sporih v zvezi s pogodbami o zaposlitvi (člen 627(9)): pristojno sodišče je sodišče v kraju, v katerem je rudnik, tovarna, delavnica, skladišče ali pisarna in po splošnejših pogojih v kraju, kjer poteka opravljanje posla, izvajanje poklica ali dejavnost družbe, zveze ali združenja;
  • kadar se spor nanaša na zahtevek za razvezo zakonske zveze ali ločitev, ki temelji na posebnih dejstvih, ali zahtevek, da se ločitev spremeni v razvezo zakonske zveze (člen 628, odstavek 1) ima pristojnost sodnik v kraju zadnjega prebivališča zakonske zveze ali sodnik v kraju prebivališča toženca.

Tudi v teh primerih pa svoboda izbire ni povsem izključena. Člen 630 sodnega zakonika namreč predpisuje, da lahko stranke odstopajo od določbe, ki jo predpisuje zakon, s sporazumom po tem, ko je nastopil spor. Sporazumi, sklenjeni pred tem, ko je nastopil spor, so po definiciji nični.

b) V katerih okoliščinah si moram izbrati drugo sodišče kakor sodišče stalnega prebivališča toženca (kot je določeno v splošnem pravilu)?

V številnih primerih ima samo eno sodišče izključno krajevno pristojnost. Ti primeri so opisani zlasti v členih 631 do 633 sodnega zakonika. V teh primerih tožnik nima izbire in ni nobene možnosti za sklenitev sodnega sporazuma, ne pred nastopom spora ne potem. Ti primeri vključujejo:

  • Stečaj (člen 631): sodišče, ki ima pristojnost, je gospodarsko sodišče v sodnem območju, kjer ima trgovec prebivališče ali, če gre za pravne osebe, glavni sedež na dan, ko je razglašen stečaj, ali na dan, ko se začne tožba. Sekundarni stečaj: pristojnost ima gospodarsko sodišče v sodnem območju, kjer je ugotovljen stečaj. Če je podjetij več, dobi pristojnost sodišče, ki prvo prevzame primer.
  • Sodni sporazum (člen 631): sodišče, ki ima pristojnost, je gospodarsko sodišče v sodnem območju, kjer ima dolžnik svojo glavno dejavnost ali v primeru pravnega subjekta glavni sedež na dan, ko je dosežen sodni sporazum.
  • Spori v zvezi z uporabo davčnega zakona (člen 632): pristojnost ima sodišče v sodnem območju, kjer so bili ali bi morali biti zbrani davki. Če spor ni v zvezi s pobiranjem davkom, ima pristojnost sodišče v sodnem območju, kjer je davčni oddelek, odgovoren za izpodbijano odločbo.
  • Zahtevki v zvezi z zasegi in postopki izvršbe (člen 633): pristojnost ima sodišče v kraju zasega, razen če zakon določa drugače. V primerih odredb o zasegu dolžnikovih terjatev ima pristojnost sodišče v kraju prebivališča dolžnika, ki mu je zasežena lastnina. Če je prebivališče dolžnika v tujini ali neznano, ima pristojnost sodišče v kraju izvedbe zasega. (Glej tudi: člen 22(5) Uredbe ES št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah)
c) Ali je dovoljeno, da si stranki sami izbereta sodišče, če to sodišče nima pristojnosti na podlagi splošnega pravila?

Kot je bilo že prej omenjeno, pravila, navedena v členih 624 in 626, niso obvezna in stranke lahko od njih odstopajo, če tako želijo. Stranki lahko za vsak spor skleneta sodni sporazum, po katerem se lahko morebitni spor predloži le posebnemu sodišču prve stopnje.

V primerih, ki spadajo pod člene 627 do 629 sodnega zakonika, se sodni sporazumi ne morejo sklepati pred nastopom spora. Kljub temu pa člen 630 pomeni, da so ti sporazumi dovoljeni, če so sklenjeni po nastopu spora.

V primerih, opisanih v členih 631 do 633 sodnega zakonika, se sodni sporazumi ne morejo sklepati.

C. Kako lahko ugotovim, katero sodišče je pristojno za odločanje o moji zadevi, če ima pristojnost specializirano sodišče?

Odgovor na to vprašanje je v odgovoru na vprašanji A in B.

Nadaljnje informacije

  • Ustrezni členi sodnega zakonika: Služba zvezne vlade za pravosodje (Federal Overheidsdienst Justitie) Deutsch - français - Nederlands
    • kliknite na „Geconsolideerde wetgeving (Konsolidirana zakonodaja)“
    • v oddelku „Juridische aard (Pravna narava)“ izberite „Gerechtelijk Wetboek (Sodni zakonik)“
    • v okence „Woord(en) (Besedilo)“ vpišite „624“
    • kliknite „Opzoeking (Išči)“
    • kliknite „Lijst (Seznam)“
    • kliknite „Justitie van A tot Z (Sodstvo od A do Z)“
    • izberite: „Hoven: bevoegdheid (Sodišča: pristojnost)“

« Pristojnost sodišč - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 21-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo