Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Španija

Zadnja sprememba: 09-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Španija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


V nekaterih primerih se lahko zaradi zamud v postopkih sodno varstvo šteje za neučinkovito. Zaradi tega je določen niz ukrepov v pravnem sistemu, da bi se zagotovilo izvajanje pravice, za katero se išče sodno varstvo.

V španski zakonodaji ni izčrpnega seznama previdnostnih ukrepov, ki bi jih bilo mogoče sprejeti. Zakon o civilnem postopku navaja, da lahko posamezniki na sodišču zaprosijo za sprejetje previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni za zagotovitev učinkovitosti sodnega varstva, ki se lahko odobri v kasneje izdani sodbi (za prosilca). To pomeni, da seznam, ki bi na začetku zajemal niz posebnih ukrepov, v nobenem primeru ne bi bil izčrpen. Zaradi tega se lahko, kljub temu, da se za sprejetje vseh ukrepov uporablja standardna postopkovna uredba, odobritev ukrepov za varstvo pravice spreminja, edina zahteva pri tem pa je obravnava njihove ustreznosti za pridobitev učinkovitega varstva, ki ga posameznik išče na sodišču.



 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
2. Kako se odobrijo previdnostni ukrepi? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Katere kriterije uporablja sodišče za uvedbo sodne prepovedi? 2.2.
3. Namen in narava preventivnih ukrepov 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takšnih ukrepov? 3.1.
3.2. Kakšne so posledice takšnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšno veljavnost imajo takšni ukrepi? 3.3.
4. Ali se je mogoče proti ukrepu pritožiti? 4.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

Glavni vir za previdnostne ukrepe je zakonodaja, ki zadeva civilne postopke (v glavnem Zakon o civilnem postopku), vendar so nekateri ukrepi opredeljeni tudi v posebnih zakonih s področja materialnega prava.

Ukrepi, opredeljeni v Zakonu o civilnem postopku (člen 727), vključujejo naslednje:

  1. Rubež premoženja, s čimer se zagotovi izvršitev sodb, ki vključujejo odredbo o prenosu določenih denarnih zneskov ali dobičkov, prihodkov in zamenljivih predmetov, ki jih je mogoče ovrednotiti v gotovinski obliki z uporabo določenih cen;
  2. Sodna uprava ali prisilna uprava kapitalskih dobrin v želji po pridobitvi sodne odredbe o predaji teh dobrin v smislu lastništva, uživanja ali v kakršnem koli drugem smislu, ki vključuje legitimni interes po ohranjanju ali izboljšanju produktivnosti ali kadar je zagotovitev produktivnosti ključnega pomena za učinkovitost sodbe, ki je lahko izrečena;
  3. Zaseg premičnin, kadar se z zahtevkom želi pridobiti odredbo o prenosu lastnine obtoženca;
  4. Sestava inventarja premoženja pod pogoji, ki jih določi sodišče;
  5. Začasna vložitev zahtevkov, kadar se nanašajo na premoženje ali pravice, ki bodo verjetno vpisane v javne registre;
  6. Drugi vpisi v registre v primerih, kadar je objava v registru koristna za uspešno izvršitev;
  7. Sodne odredbe o začasni ustavitvi dejavnosti ali o začasnem vzdržanju od določenega ravnanja ali začasna prepoved prekinitve ali ustavitve posredovanja storitve, ki se jo opravlja;
  8. Odvzem in zaseg prihodka, pridobljenega iz dejavnosti, ki velja za nezakonito, prepoved ali prekinitev katere se zahteva v zahtevku, z izročitvijo ali zasegom zneskov, ki se jih zahteva kot plačilo intelektualne lastnine;
  9. Začasen zaseg kopij del ali predmetov, za katere se šteje, da njihova izdelava pomeni kršitev pravil intelektualne in industrijske lastnine, sem pa spada tudi zaseg opreme, ki je bila uporabljena za njihovo izdelavo;
  10. Umik korporacijskih sklepov, ki jim je bilo ugovarjano, kadar tožnik ali tožniki predstavljajo najmanj 1 % ali 5 % kapitala podjetja, odvisno od tega, ali je podjetje obtoženca izdalo vrednostne papirje, ki so bili v trenutku ugovora dani na organiziran sekundarni trg.

Poleg teh ukrepov zadnji odstavek člena 727 Zakona o civilnem postopku omogoča sodiščem, da odobrijo še druge ukrepe, ki niso vključeni med zgoraj navedene. Seznam zato ni dokončen;

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Drugi ukrepi, ki so zaradi varovanja nekaterih pravic izrecno predpisani z zakonom ali se štejejo za potrebne za zagotovitev učinkovitosti sodnega varstva, ki se lahko odobri s sodbo (za prosilca), izrečeno naknadno v glavnem postopku.

Poleg tega splošnega sistema obstajajo tudi pravne določbe v zvezi s preventivnimi ukrepi, vključujoč naslednje:

  1. Postopki, ki zadevajo sposobnost oseb. Člen 726 Zakona o civilnem postopku omogoča sodiščem, da na svojo pobudo sprejmejo katere koli ukrepe, ki so po njihovem mnenju potrebni za ustrezno zaščito domnevno nesposobne osebe in njegove lastnine;
  2. Postopki, ki zadevajo rod, očetovstvo in materinstvo. Člen 768 Zakona o civilnem postopku vsebuje ukrepe za zaščito oseb in premoženja tistih, ki so pod nadzorom oseb, ki nastopajo kot starši, in za odobritev začasnega skrbništva tožniku, v nujnih primerih tudi brez predhodnega zaslišanja;
  3. Varstvo premoženja pokojnika. Odobri se lahko varovanje podedovanega premoženja in dokumentov pokojnika, med drugimi ukrepi pa tudi upravljanje s pokojnikovo zapuščino in ugotavljanje sorodnikov (členi 790 do 796 Zakona o civilnem postopku);
  4. Končne določbe Zakona o civilnem postopku vsebujejo ukrepe, ki se uporabljajo v posebnih primerih, ki so urejeni s posebnimi zakoni, kot je zaseg opreme, naprav in materialov v postopkih, ki obravnavajo intelektualno lastnino (druga končna določba) in patente (peta končna določba).

2. Kako se odobrijo previdnostni ukrepi?

2.1. Postopek

Ukrepe odobri kateri koli sodnik, ki je pristojen glede na vsebino predmeta in območje, ki bo vodil sodno obravnavo ali, če postopki še niso začeti, ki je ustrezen za ta postopek.

Na vrh straniNa vrh strani

Za odobritev preventivnih ukrepov je mogoče zaprositi še pred predložitvijo zahtevka, pod pogojem da tega ne onemogoča narava teh ukrepov (na primer v primeru začasne vložitve zahtevka), ali pod pogojem, da zakon ne zahteva, da je treba zanje zaprositi skupaj na podlagi zahtevka (kot pri ukinitvi prepovedanih dejavnosti ali začasni prekinitvi kolektivnih odločitev v primerih sporov glede lastnine v skupnih prostorih v stanovanjski. Zaradi njihove izjemne narave (saj je povsem običajno, da so ukrepi vključeni v zahtevek) je potrebno sovpadanje nujnosti in potrebe. Previdnostne ukrepe je mogoče sprejeti brez zaslišanja osebe, ki bo predstavljala drugo stranko v nadaljnjem postopku (ne glede na pravico do ugovarjanja tem ukrepom po njihovi odobritvi), čeprav ukrepi ne stopijo v veljavo če v dvajsetih dneh po njihovi odobritvi ni bilo predloženega ustreznega zahtevka.

Ker pa se, kot je bilo že rečeno, za takšne ukrepe najpogosteje zaprosi hkrati s predložitvijo zahtevka, sodnik v tem primeru odredi vzpostavitev ločenih postopkov, ki se rešujejo sočasno z glavnim predmetom in v teku katerih je mogoče predložiti in izvajati dokaze, da bi se dokazalo sovpadanje zahtev, potrebnih za pridobitev preventivnega ukrepa. Splošno pravilo je, da je treba pred sprejemom preventivnih ukrepov stranki poklicati na obravnavo na sodišče, na kateri se predstavijo argumenti in izvajajo dokazi, ki se štejejo za pomembne za sprejem odločitve o sprejetju ali zavrnitvi sprejetja preventivnega ukrepa, ne glede na to, za kakšen ukrep gre, ali kadar je to primerno, odločitve, da se od stranke, ki je zaprosila za preventivni ukrep, zahteva zagotovilo, v primeru da je bil zahtevek pozneje zavrnjen. Ne glede na to, lahko stranka, ki zaprosi za ukrep, zaprosi za sprejetje ukrepa brez zaslišanja druge stranke, kadar je to upravičeno na osnovi nujnosti ali če bi to zaslišanje ogrozilo namen ukrepa (če, na primer, obstaja tveganje prikrivanja ali enostranskega razpolaganja z dolžnikovim premoženjem). V tem primeru lahko po sprejetju ukrepa oškodovana stranka to izpodbija.

Na vrh straniNa vrh strani

Za ukrepe se lahko zaprosi tudi po predložitvi zahtevka ali v času pritožbe, vendar mora ta zahtevek temeljiti na dejstvih in okoliščinah, ki opravičujejo predložitev zahtevka v tem trenutku.

Odvetnik mora zaprositi za sprejetje previdnostnih ukrepov v tistih postopkih, v katerih je potrebna njihova vpletenost. Pravno zastopanje ni potrebno, kadar se za ukrepe zaprosi pred predložitvijo zahtevka.

2.2. Katere kriterije uporablja sodišče za uvedbo sodne prepovedi?

Da bi sodišče odobrilo katerega koli izmed zgoraj navedenih ukrepov, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

  1. Tveganje škodovanja zaradi zastaranja ali periculum in mora. To vključuje tveganje škode, ki bi jo lahko utrpel tožnik zaradi zamud v postopkih, ki lahko preprečijo izvršitev tistega, kar je bilo sklenjeno v sodbi ali v odločbi, s katero je bil zaključen postopek. Stranka, ki zaprosi za ukrep, mora dokazati, da bi lahko v zadevnem primeru, v kolikor zahtevani ukrepi niso bili odobreni, v teku postopka nastalo stanje, ki bi preprečilo ali ogrozilo učinkovitost varstva, ki bi lahko bilo odobreno v sodbi (za prosilca). V vsakem primeru se ukrepa ne sme odobriti, če je tožnik že zdavnaj povzročil stanje, ki povzroča tveganje, razen če so podani zadostni razlogi, ki pojasnjujejo, zakaj ukrep ni bil zahtevan že prej;
  2. Primer prima facie ali fumus boni iuris. Prosilec mora sodišču predstaviti razloge, na podlagi katerih lahko sodišče oblikuje predhodno mnenje, da je zahtevek skladen z zakonom. Ta zahteva pomeni, da mora prosilec predstaviti podrobnosti, argumente in dokazila, na podlagi katerih lahko sodišče brez poseganja v glavna dejstva primera (ker v Španiji previdnostne ukrepe sprejema isto sodišče, ki bo pozneje sodilo o primeru) oblikuje začasno ali okvirno mnenje v korist temeljnim točkam zahtevka. Poleg dokumentarnih dokazov se sprejemajo tudi druge vrste dokazov (priče, strokovnjaki, izjave strank itd.);
  3. Varščina. Razen če ni izrecno določeno drugače, mora prosilec, ki zaprosi za ukrep, položiti zadostno varščino, da pokrije škodo, ki bi jo lahko preventivni ukrep povzročil na premoženju obtoženca. Znesek določi sodišče ob upoštevanju: (a) narave in vsebine zahtevka; (b) ocene, ki jo dobi o temeljnih točkah v zahtevku za ukrep; in (c) razlogov ali dokazov o ustreznosti ali zadostnosti v zvezi z obsegom škode, ki jo povzročijo ukrepi;
  4. Proporcionalnost. Ta zahteva ni izrecno določena v Zakonu o civilnem postopku, vendar jo pravni razlagalci ponavadi štejejo za dopolnilno zgoraj navedenim zahtevam, saj sodišča ne bodo odobrila ukrepa, razen če je doseganje namena postopka, v zvezi s katerim je bilo zaprošeno za preventivno varstvo, nujno potrebno. Izhaja iz demokratičnih načel in načela minimalnega poseganja v svobodo posameznikov, ki urejajo celoten pravni sistem in so določena v Ustavi.

3. Namen in narava preventivnih ukrepov

Cilj sprejetja preventivnega ukrepa je reševati ali zajeti možnost, da se bo v teku tekočega ali prihodnjega postopka obtoženec moral vzdržati nekaterih dejanj v zvezi z njegovim premoženjem ali izvršiti druga. Zaradi tega gre tu za namen obtožencu preprečiti, da bi izvršil dejanja, ki bi preprečila dostop do njegovega premoženja ali pravic, povzročila ali omogočila povzročitev škode na premoženju in zaradi katerih obtoženec ne bi izročil v varovanje določenega premoženja, s čimer bi ustvaril stanje plačilne nesposobnosti, da bi preprečil učinkovitost možne sodbe.

Na vrh straniNa vrh strani

V španski zakonodaji so preventivni ukrepi sodne narave, saj jih je mogoče sprejeti le na sodišču. Ne morejo jih sprejeti mediatorji ali arbtiri; ne oblikujejo posebnega, izčrpnega niza ukrepov; so dispozitivne narave (sprejeti jih je mogoče le na zahtevo stranke); na lastnino se nanašajo tako, da vplivajo na premoženje in pravice obtoženca; njihov namen je zagotoviti učinkovitost možne sodbe (za prosilca); in nazadnje so ključnega pomena za odločitev, ki jo je treba izreči v glavnem postopku.

Sprejeti jih je mogoče v zvezi z opredmetenim in neopredmetenim premoženjem. Ne nanašajo se izključno na lastnino na način, ki omogoča sprejetje ukrepov na preventivni ravni za omejitev osebnih pravic.

Sprejeti je mogoče odredbe in prepovedi, ki vključujejo ukrepe, ki jih sestavlja delovanje ali nedelovanje.

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takšnih ukrepov?
  1. Previdnostni ukrepi lahko zadevajo posebno opredmeteno premoženje, predvsem tisto, ki ga je mogoče opredeliti v denarju, kot je iztržek ali prihodek, pridobljen od predmetov.

    Za to premoženje je mogoče zahtevati prepoved razpolaganja s pridobitvijo pravice do zahtevka o izplačilu, ki izhaja iz splošne obveznosti, v katerih se dolgovanih predmetov ne prešteje posamezno, temveč jih zamenja določen znesek, ki ga je mogoče opredeliti v denarju s pomočjo enostavnih matematičnih operacij.

    Konkretne premičnine je mogoče zadržati in predati depozitarju, osebi, ki jo imenuje sodnik na osnovi njegove ustreznosti za nalogo.

    Obstaja tudi možnost odvzema, zasega in zaplembe zneskov, pri čemer se ločuje med odvzemom in zaplembo prihodka iz nezakonite dejavnosti ter prihodka iz dovoljenih dejavnosti, kot je prihodek, ki izhaja iz intelektualne lastnine.

    Na vrh straniNa vrh strani

  2. Druga skupina ukrepov, ki jo je mogoče sprejeti, zadeva dejanja, ki jih lahko odobri sodnik v zvezi z zahtevo po izplačilu, ki je izražena v zahtevku, ki se ne nanaša izrecno na posebej opredeljeno premoženje.

    To vključuje možnost sodne uprave ali prisilne uprave kapitalskih dobrin v primeru zahteve, da se te dobrine predajo v smislu lastništva, uživanja ali v kakršnem koli drugem smislu, ki vključuje legitimni interes.

    Prav tako se lahko zahteva sestava inventarja premoženja pod pogoji, ki jih določi sodišče.

    Začasna vložitev zahtevka je dovoljena, kadar se to nanaša na premoženje ali pravice, ki bodo verjetno vpisane v javne registre, ali na druge vnose v registre v primerih, v katerih bi objava koristila doseganju namena dejanja.

    Na koncu mora biti izdana odredba sodišča za začasno ustavitev dejavnosti, za začasno vzdržanje od dejavnosti ali za začasno prepoved prekinitve ali ustavitve posredovanja storitve, ki se jo opravlja.

  3. Zadnja skupina predmetov, pri katerih lahko sodna prepoved zadeva materiale in primerke, ki spadajo v sistem ekskluzivnosti (sodni zaseg predmetov, uporabljenih za proizvodnjo blaga, ki ustvarja pravice industrijske in intelektualne lastnine).

    Začasno je mogoče umakniti tudi korporacijske sklepe katerega koli trgovskega podjetja.

  4. Nenazadnje je po španski zakonodaji mogoče sprejeti niz neopredeljenih ukrepov, ki bodo varovala pravice, zajete v zakonih, ali ki se štejejo za potrebne za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva. Ni navedeno, katere stvari lahko ti ukrepi zajemajo; ukrepi so lahko različni, pod pogojem da so potrebni.
3.2. Kakšne so posledice takšnih ukrepov?
  1. Namen rubeža količinsko opredeljivih predmetov, denarja, prihodka ali iztržka je zagotoviti prek ukrepa obstoj presežka, ki bi pokril stroške kakršne koli sodbe za obtoženca, predvsem v primerih, v katerih sodba ni prostovoljno upoštevana.
  2. Zaseg premičnin se lahko odobri le v primeru zahtevka za predajo določenega predmeta, ki je v lasti obtoženca.
  3. Namen sodne uprave ali prisilne uprave je zavarovati posebej produktivne kapitalske dobrine, s čimer bi se preprečilo neučinkovito upravljanje zaradi zmanjšanja ali izgube prihodka od proizvodnje.
  4. Predaja kapitalskih dobrin v skrb upravnikom vključuje sodni nadzor, vendar obtožencu ne odvzema pravice do upravljanja. Korak naprej pa je prisilna uprava, v kateri stečajni upravitelj obtoženca zamenja kot upravnik.
  5. Zahtevek za ugotavljanje inventarjev se lahko ugodi v katerem koli postopku, ne glede na predmet zahtevka, z edino zahtevo, da je pomembno imeti inventar, s čimer se zagotovi pridobitev sodbe (za prosilca). Sodnik mora jasno določiti podrobnosti o tem, kaj mora inventar vsebovati in kako se te točke izvršijo.
  6. Posledice začasne vložitve zahtevkov se razširijo na proceduralno stanje, ki se nanaša na postopek, v katerem so bili odobreni. Njihov namen je začasna prekinitev odobrene zaščite na podlagi javne narave registrov in potrdil registrov, da bi lahko lastnik premoženja ali pravice, vnesene v register, to premoženje ali pravico prodal, vendar tretja stranka ne more trditi, da ni bila seznanjena s predmetom začasne vloge, ki bo imela posledice zanj. Začasna vložitev zahtevkov se lahko odobri v vseh postopkih, kjer je mogoče pridobiti zaščito v katerem koli javnem registru, kot so premoženjski in trgovski registri.
  7. Začasne omejitve dejavnosti obtoženca. To urejajo različni posebni zakoni, zato mora omejitev upoštevati pravila, določena v teh zakonih. Posledice vključujejo odredbo o začasni ustavitvi dejavnosti, ki jo opravlja obtoženec, odredbo o začasnem vzdržanju od posebne oblike ravnanja ali prepoved ustavitve ali prekinitve posredovanja storitve, ki se jo opravlja.
  8. Odvzem, zaseg in zaplemba zneskov. To je očitno zaščitni ukrep, ki oblikuje preventivno sodno prepoved z zagotovitvijo izpolnitve zahteve po določenem gotovinskem znesku. Ta ukrep se uporablja dosego odvzema in zaplembe prihodka od nezakonitih dejavnosti. Ukrepa ni mogoče razdeliti, zato je potrebno odobriti hkrati odvzem in zaplembo. Če se zahteva eden ali drugi ukrep, je treba uporabiti zgoraj obravnavane splošne ukrep. Drugi cilj tega ukrepa je zaseg ali zaplemba zneskov, ki se jih zahteva kot plačilo intelektualne lastnine. To zadeva pravico avtorjev, da zberejo določen denarni znesek za svoje delo, ki ga sestavlja proporcionalni delež prihodka, ki izhaja iz različnih javnih prikazov, priznanih v Zakonu o intelektualni lastnini.
  9. Oddaja materiala in primerkov v okviru sistema ekskluzivnosti. To je preventivni ukrep, ki izvira iz zaščite ekskluzivnih pravic izkoriščanja, odobrenega na podlagi posebnih zakonov o industrijski in intelektualni lastnini imetnikom pravic. To je sodni zaseg s specifikacijo zadevnega predmeta – primerkov ali materiala, potrebnega za proizvodnjo predmetov, ki jih zajemajo ekskluzivne pravice.
  10. Umik korporacijskih sklepov. Ta ukrep je poseben zaradi legitimnosti, ki je potrebna, da se zanj zaprosi, bodisi za 1 % kapitala podjetja, če je podjetje izdalo delnice, ki so v trenutku ugovora, bile dane na organiziran sekundarni trg, bodisi za 5 % kapitala podjetja, če zgoraj navedeni pogoj ni izpolnjen. To velja za vse vrste trgovskih podjetij.
3.3. Kakšno veljavnost imajo takšni ukrepi?

Previdnostne ukrepe se na splošno sprejme po zaslišanju obtoženca. Če prosilec trdi in dokaže, da je zadeva nujna, jih lahko sodnik odobri v petih dneh brez nadaljnjega postopka in zaslišanja obtoženca. Ko so ukrepi sprejeti, se jih lahko spreminja, če so predstavljena in dokazana dejstva in okoliščine, ki niso bila upoštevana v trenutku sprejetja ukrepov ali v obdobju, določenem za ugovarjanje ukrepom.

Na vrh straniNa vrh strani

Če sodba ni bila izrečena v korist prosilca, mora sodnik takoj odrediti odpravo ukrepa, razen če je drugače zahtevano glede na okoliščine primera, in pred vložitvijo varščine.

V primeru sodbe, ki je le delno izrečena v korist prosilca, sodnik zasliši drugo stranko in se odloči, ali naj odpravi ali ohrani ukrep.

Če je zavrnitev zahtevka potrjena ob izdaji končne odločbe, se ukrepe avtomatično odpravi, stranka, na katere to vpliva, pa lahko sproži postopek zaradi nastale škode (enako se zgodi, če tožnik opusti tožbo ali umakne zahtevek).

Drugi primer, v katerem je mogoče spremeniti previdnostne ukrepe, je, kadar se za ukrep zaprosi pred vložitvijo zahtevka in kadar se ga sprejem brez zaslišanja obtoženca. V tem primeru, v kolikor prosilec ne izpolni zakonsko določenega dvajset dnevnega roka za vložitev zahtevka, je treba ukrep takoj odpraviti, obtoženec pa mora poravnati škodo, skupaj z vsemi pravnimi stroški, ki jih je plača prosilec.

Ukrepa ni mogoče ohraniti če je bil postopek prekinjen več kot šest mesecev zaradi razlogov na strani prosilca.

Kadar je izdana začasna izvršitev sodbe, se odpravijo vsi ukrepi, ki bi lahko bili odobreni in ki se nanašajo na začetno izvršitev, zamenjajo pa jih izvršilni ukrepi, ki so bili prvotno sprejeti kot spremembe previdnostnih ukrepov.

Nenazadnje lahko obtoženec zaprosi sodišče, da zamenja sprejet previdnostni ukrep z ustrezno varščino, ki zagotavlja učinkovito upoštevanje sodbe. Za to je pristojen sodnik, ki je sprejel ukrep. Ta sodnik določi varščino, ki jo je mogoče predložiti v obliki gotovine ali jamstva.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Ali se je mogoče proti ukrepu pritožiti?

Postopkovna pravila omogočajo vložitev pritožbe na višje sodišče.

Pritožiti se je mogoče proti odločbi, s katero je bil odobren ukrep, vendar to nima odložilnega učinka. Pritožiti se je mogoče tudi na odločbo, s katero je bil ukrep zavrnjen.

Skupaj s to možnostjo pritožbe lahko prosilec v vsakem primeru ponovno predloži svoj zahtevek, če bi se okoliščine, ki so obstajale v času njegovega prvotnega zahtevka, spremenile.

Na odločbo, s katero je bil odobren preventivni ukrep, ki je bila izdana brez zaslišanja obtoženca, se ni mogoče pritožiti, saj bi to v tem primeru pomenilo ugovorni postopek, ki ga rešuje sodnik, ki je sprejel preventivni ukrep. Obtoženec lahko začne pritožbeni postopek brez odložilnega učinka proti odločbi, s katero je bil odpravljen njegov ugovor. Prosilec ima enako pravico do pritožbe, kadar je ugovor v celoti ali deloma potrjen.

V nasprotju z zgoraj navedenim se ni mogoče pritožiti, kadar gre za sprejetje ali zavrnitev varščine.

Pripravljalna in proceduralna faza pritožbe se bistveno ne razlikujeta od splošnih pravil. Tako se namen vložitve pritožbe objavi pisno v pripravljalnem dokumentu, ki se ga predloži istemu telesu, ki je izdalo odločbo, na katero se je mogoče pritožiti v petih dneh po objavi odločbe. V primeru več pritožnikov se rok izračuna posamezno. V tem dokumentu je treba določiti namen vložitve pritožbe proti odločbi, ki se šteje, da vpliva na sodbo. Na podlagi tega sodnik preveri ali je bil upoštevan rok in ali se je na odločbo mogoče pritožiti. Če je temu tako, obvesti pritožnika, da mora v dvajsetih dneh predložiti zahtevek za začetek pritožbenega postopka. V tem zahtevke mora z argumenti opredeliti razloge za obliko in vsebino, za katero meni, da je bila z odločbo kršena. Ta zahtevek se posreduje drugim strankam, ki morajo v desetih dneh predložiti pisne izjave, s katerimi ugovarjajo pritožbi ali odločbi na točki, za katero menijo, da nanje vpliva. V obeh primerih mora izjava vsebovati razloge in dokaze. Po predložitvi teh argumentov se dokumente izroči višjemu sodišču, stranke pa so pozvane, da na njem nastopijo.

Kot je bilo omenjeno zgoraj začetek pritožbenih postopkov v teku postopka sprejetja preventivnih ukrepov nima odložilnega učinka, kar z drugimi besedami pomeni, da sodnik lahko še naprej odobri ukrepe, ki se mu zdijo potrebni za zagotovitev sprejetja previdnostnih ukrepov.

Takšni postopki se obravnavajo prednostno na pritožbenem sodišču, pri čemer je treba čim prej določiti datum razprave, glasovanja in izrekanja sodbe.

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Španija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 09-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo