Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Romunija

Zadnja sprememba: 06-05-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Romunija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
2. Pod katerimi pogoji se lahko odredi take ukrepe? 2.
2.1. Opišite postopek. 2.1.
2.2. Opišite vsebinske pogoje. 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava takih ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takih ukrepov? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki takih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost takih ukrepov? 3.3.
4. Ali se je zoper ukrep mogoče pritožiti? 4.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

  • (Opredelite vrste ukrepov)
  • (Navedite seznam obstoječih ukrepov)

Ukrepi zavarovanja so procesni ukrepi, ki jih odredi sodišče glede na dolžnikovo premoženje med sodnim postopkom ali v fazi izvršbe, da se zagotovi izvršitev odločbe sodišča.

Ukrepi zavarovanja so: preventivni rubež in rubež kot pomoč pri izvršitvi sodbe ter začasna odredba o zasegu dolžnikovih terjatev.

2. Pod katerimi pogoji se lahko odredi take ukrepe?

2.1. Opišite postopek.
  • (Ali je vedno potrebno zahtevati sodno odločbo za odobritev ukrepa?)
  • (Katero sodišče je pristojno za odreditev takih ukrepov?)
  • (Ali me mora zastopati odvetnik?)
  • (Kakšno vlogo igrajo posredniki, kot so zastopniki organov oblasti ali sodni izvršitelji?)
  • (Navedite stroške takšne vrste ukrepov)
  • Ukrepe zavarovanja lahko odredi samo sodišče prve stopnje, pristojno za obravnavo primera, ali sodišče v kraju, kjer je premoženje.
  • Pomoč odvetnika ni obvezna v teh posebnih postopkih, kajti v Romuniji pravna pomoč ni obvezna v nobeni fazi civilnopravnih postopkov.
  • Odločbe sodišča glede ukrepov zavarovanja izvršijo sodni izvršitelji s pomočjo romunske policije.
  • Edini strošek so sodni kolki, ki v skladu s členom 3(e) in (p) Zakona št. 146/1997 znašajo 10 RON za vloge, ki se nanašajo na ukrepe zavarovanja in 388 RON za vloge za zaseg ladij in letal. V nekaterih primerih je zahtevana varščina polovica predvidene vsote.
2.2. Opišite vsebinske pogoje.
  • (Na osnovi katerih kriterijev se sodišče odloči za preventivne ukrepe?
  • V zvezi s pritožbo: ali mora to biti kontradiktorni postopek?
  • V zvezi z dolžnikom:
    • ali obstaja kakšna zahteva glede nujnosti?
    • ali se zahteva kakšen dokaz, da se odločba ne bo izvršila zaradi odvzema ali razpršitve dolžnikovega premoženja?)

Obstoj tekočega postopka je potreben v primeru preventivnega rubeža in začasne odredbe o zasegu dolžnikovih terjatev (člena 591 in 597 Zakonika o pravdnem postopku). Kar se pa tiče rubeža kot pomoči pri izvršitvi sodbe, se lahko ta ukrep odredi tudi, kadar ni nobenega tekočega postopka (člen 599 Zakonika o pravdnem postopku).

Na vrh straniNa vrh strani

Ni potrebno, da je zahtevek nujen. Obstaja pa možnost (ne zahteva) za upnika, da dokaže, da odločba ne bo izvršena zaradi odvzema ali razpršitve dolžnikovega premoženja, in sicer v primeru preventivnega rubeža in začasne odredbe o zasegu dolžnikovih terjatev, tudi če upnikov zahtevek ni izvršljiv. Vendar pa mora biti zagotovljena varščina.

3. Kaj sta cilj in narava takih ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takih ukrepov?
  • bančni računi?
  • opredmeteno premično premoženje?
  • registrirana prevozna sredstva?
  • nepremično premoženje?
  • drugo?
  • bančni računi pri začasni odredbi o zasegu dolžnikovih terjatev;
  • opredmeteno premično premoženje pri preventivnem rubežu;
  • registrirana prevozna sredstva pri preventivnem rubežu;
  • nepremično premoženje pri preventivnem rubežu in rubežu kot pomoči pri izvršitvi sodbe;
  • neopredmetena sredstva in vrednostni papirji pri začasni odredbi o zasegu dolžnikovih terjatev.
3.2. Kakšni so učinki takih ukrepov?
  • na dolžnika, ki ne izpolni preventivnih ukrepov:
    • ali ima lahko še vedno dostop do svojega premoženja?
    • ali je lahko kaznovan?
  • na tretje osebe:
    • kakšne so dolžnosti banke glede razkritja podatkov in zasega sredstev na računih?
    • kakšne so kazni za neizpolnjevanje preventivnih ukrepov?

Dolžnik, ki ne izpolnjuje določb v zvezi z ukrepi zavarovanja, nima dostopa do svojega premoženja v primeru navadnega rubeža, ki je vrsta prisilnega rubeža. Kar se tiče tretjih oseb, ne obstaja nikakršna določba, ki bi predvidevala kazen za dolžnika. Banke imajo splošno obvezo o zaupnosti glede podatkov, oseb, bančnih storitev itd., ki je natančno določena v členih 111–116 izredne Uredbe vlade št. 99/2006 o kreditnih institucijah in kapitalski ustreznosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Denarne kazni se izrečejo samo, kadar tožnik v slabi veri doseže ukrep zavarovanja, ki je škodljiv za toženo stranko. Tožena stranka/dolžnik je lahko kaznovana po kazenskem pravu zaradi neupoštevanja sodne odločbe.

3.3. Kakšna je veljavnost takih ukrepov?
  • Ali je rok določen z zakonom ali s sodno odločbo?
  • Ali je ukrep veljaven do izdaje sodbe ali dopolnilnega ukrepa?
  • Če je prvotni ukrep odrejen na pobudo ene stranke (ex parte), ali obstaja rok za zaslišanje obeh strank (inter partes)?

V sodbi se določi rok, na primer rok, v katerem je upnik dolžan določiti varščino v zvezi z zakonito odpravo rubeža.

Ukrep je veljaven, dokler ni izdana odločba o odpravi rubeža, kadar je zahtevek zavrnjen, zastara ali je razveljavljen. Kadar se zahtevek dopusti, je ukrep veljaven do izvršbe odločbe ali dokler dolžnik ne zagotovi zadostnih jamstev.

Kadar se sodba o ukrepih zavarovanja izda brez nastopa strank pred sodiščem, so v primeru pritožbe stranke dolžne nastopiti pred sodiščem, preden je odločba izdana.

4. Ali se je zoper ukrep mogoče pritožiti?

  • Kdo lahko ukrep izpodbija?
  • Na katero sodišče se lahko obrnem za pritožbo zoper ukrep?
  • Kakšen je rok za pritožbo?
  • Kakšen je učinek pritožbe?

Stranka, ki s sodbo v zvezi z ukrepi zavarovanja ni zadovoljna, jo lahko izpodbija samo s pritožbo pri sodišču neposredno nad tistim sodiščem, ki je izdalo odločbo v zvezi s podlago za zahtevek za ukrepe zavarovanja.

Rok za vložitev pritožbe je 5 dni od datuma sodbe (če so bile stranke povabljene na narok) ali vročitve sodbe (če stranke niso nastopile pred sodiščem). Učinek pritožbe je ali odprava ali ohranitev ukrepa zavarovanja.

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Romunija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 06-05-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo