Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Portugalska

Zadnja sprememba: 01-03-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Portugalska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
2. Pogoji za izdajo začasne odredbe? 2.
2.1. Postopek za izdajo začasne odredbe 2.1.
2.2. Materialni pogoji za izdajo začasnih odredb 2.2.
3. Cilj in predmet začasnih odredb? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet začasnih odredb (bančni računi, premično premoženje, registrirana vozila, nepremično premoženje, drugo)? 3.1.
3.2. Kakšni so pravni učinki začasnih odredb? 3.2.
3.3. Časovna veljavnost začasnih odredb? 3.3.
4. Pravna sredstva zoper začasne odredbe? 4.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

Naslednje informacije obravnavajo zaščitne ukrepe, tj. postopkovne ukrepe, „potrebne za zagotovitev učinkovitosti pravnega postopka“ (člen 2(2) Zakonika o civilnem postopku Portugalske). Ti ukrepi se sprejmejo pri sodišču in s strani sodišča, da se zagotovi učinkovitost odločitve v zadevi in s tem popolna izpolnitev dejanskega namena, ki ga želi doseči stranka, ki je vložila tožbo in bila v tožbi uspešna.

Takšni začasni zaščitni ukrepi se sprejmejo, če je verjetno, da obstaja pravica, ki se uveljavlja ali se bo uveljavljala pri sodišču, in če obstaja nevarnost, da bo ta pravica kršena. Ukrepi se sprejmejo na podlagi uvodnega dokaza in presoje verjetnosti. Njihov namen je preprečiti nepopravljivo škodo tako, da se odpravijo nevarnosti, povezane s trajanjem postopka, tj. nevarnost spremembe začetnega stanja, ki lahko nastane zaradi časovnega zamika.

Zaščitni ukrepi so lahko ukrepi zavarovanja ali začasni ukrepi, kar pomeni, da je njihov namen ohraniti obstoječe stanje in tako preprečiti, da bi odločitev v glavnem postopku odstopala od dejanskih okoliščin in je zato ne bi bilo mogoče izvršiti (na primer ukrepi, s katerimi se prepreči razpršitev ali izguba premoženja, ki bo lahko predmet naloga za izvršitev), ali napovedati odločbo sodišča pred končno odločbo (na primer ukrep, ki določa začasno denarno dajatev za preživljanje, nastanitev in oblačila tožnika, ki terja plačilo preživnine).

Zaščitni ukrepi so lahko določeni z zakonom ali ne.

Na vrh straniNa vrh strani

Za zaščitne ukrepe, ki niso določeni z zakonom, se ne uporablja vnaprej določen postopek, ampak mora sodišče sprejeti ustrezen ukrep „za zagotovitev učinkovitosti ogrožene pravice“ (člen 381(1) Zakonika o civilnem postopku). Ne uporabljajo se, če zadevno nevarnost izgube zajema poseben ukrep, temeljijo pa na postopkovnih pravilih, ki se običajno uporabljajo za zakonite ukrepe.

Za zakonite ukrepe se uporablja postopek, ki ga določa procesno pravo, zanje pa je značilnih več posebnih zahtev in domnev ter posebna vsebina odločbe.

V portugalskem sistemu civilnega prava so določeni naslednji zakoniti zaščitni ukrepi:

  1. začasna vrnitev stvari
  2. zadržanje poslovnih odločitev
  3. začasna preživnina
  4. začasna odškodnina
  5. rubež
  6. prepoved opravljanja novih del
  7. zaseg blaga.

Začasna vrnitev stvari se uporablja, kadar je lastniku odvzeto premoženje proti njegovi volji s fizično ali psihološko prisilo in želi, da se mu premoženje začasno vrne.

Zadržanje poslovnih odločitev lahko uporabijo partnerji ali delničarji v kakršnem koli partnerstvu ali gospodarski družbi, če želijo doseči zadržanje odločitev, ki so v nasprotju z zakonom ali aktom o ustanovitvi in statutom ter lahko verjetno povzročijo „znatno izgubo“ (člen 396 Zakonika o civilnem postopku).

Začasna preživnina je mesečni denarni znesek, katerega namen je zagotoviti tožniku do prvega uradnega plačila najnižja sredstva za plačila stroškov za preživetje, nastanitev in oblačila ter pravne stroške, kadar ni upravičen do pravne pomoči.

Na vrh straniNa vrh strani

Začasna odškodnina je na voljo oškodovanim strankam in tretjim strankam, ki so upravičene do odškodnine ali preživnine in ki v zvezi z odškodninskim zahtevkom zaradi smrti ali osebne škode in v okoliščinah, v katerih potrebujejo pomoč, ali v okoliščinah, v katerih je lahko „resno ogroženo preživljanje ali nastanitev oškodovane stranke“, zahtevajo, da se jim dodeli ustrezen denarni znesek v obliki mesečnega izplačila v skladu s pravili o začasni odškodnini zaradi izgube iz člena 403(1) Zakonika o civilnem postopku.

Rubež omogoča „upniku, ki je upravičeno zaskrbljen, da ne bo dobil premoženja, ki jamči poplačilo terjatve“, da doseže „sodni rubež blaga“ v skladu s členom 406 Zakonika o civilnem postopku.

Prepoved opravljanja novih del lahko zahteva vsak, ki meni, je „kršena njegova izključna ali skupna lastninska pravica ali katera koli druga stvarna ali obligacijska pravica do uporabe ali lastnine zaradi opravljanja novega dela ali nove storitve, ki mu lahko povzroči škodo“; zato lahko „zahteva … takojšnje prenehanje opravljanja dela ali storitve“ (člen 412(1) Zakonika o civilnem postopku). Prepoved se lahko določi tudi zunaj sodišča, če jo potem potrdi sodišče. Zahtevek za potrditev je treba vložiti v petih dneh.

Postopek za zaseg blaga je treba začeti, kadar obstaja „upravičena zaskrbljenost, da bo prišlo do izgube, prikrivanja ali izginotja premičnega ali nepremičnega premoženja ali dokumentov“, da se opis tega premoženja ali dokumentov vnese v sodni register (z navedbo vrednosti, ki jo določi cenilec) in se premoženje ali dokumenti izročijo skrbniku v skladu s členoma 421 in 424 Zakonika o civilnem postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Pogoji za izdajo začasne odredbe?

Glejte odgovor na prejšnje vprašanje.

2.1. Postopek za izdajo začasne odredbe

Razen za prepoved opravljanja novega dela, ki ga je v začetku mogoče doseči v zunajsodnem postopku, potem pa je treba pri sodišču zahtevati potrditev, je treba za vse druge zaščitne ukrepe najprej vložiti zahtevek pri sodišču.

Sodišče, ki je pristojno za določitev takšnih ukrepov, se določi na podlagi naslednjih meril iz člena 83 Zakonika o civilnem postopku:

  1. „Zahtevki za rubež in zaseg blaga se lahko vložijo pri sodišču, ki bo vodilo s tem povezan postopek“ (tj. postopek, v katerem bo sodišče odločilo o pravici, ki jo je treba zavarovati z zaščitnim ukrepom), „ali v kraju, v katerem je premoženje, ali v enem od krajev, v katerem je premoženje, če je premoženje v več krajih“.
  2. „V primeru prepovedi opravljanja novega dela je pristojno sodišče v kraju, v katerem je treba opraviti delo.“
  3. „V primeru drugih zaščitnih ukrepov je pristojno sodišče, pri katerem je treba vložiti s tem povezano tožbo.“

Stranka v postopku mora imeti pravnega zastopnika, če vrednost zaščitnega ukrepa presega 3 740,98 EUR ali če je vedno dopustna pritožba.

Vrednost ukrepa se določi z upoštevanjem naslednjih meril (člen 313 Zakonika o civilnem postopku):

  1. „za začasno preživnino in začasno odškodnino glede na zahtevano mesečno plačilo krat dvanajst;
  2. za začasno vrnitev stvari glede na vrednost stvari, ki je bila odvzeta lastniku;
  3. za zadržanje poslovnih odločitev glede na obseg izgube;
  4. za prepoved opravljanja novega dela in zaščitne ukrepe, ki niso določeni z zakonom, glede na izgubo, ki jo je treba preprečiti;
  5. za rubež glede na znesek terjatve, poplačilo katere je treba zajamčiti;
  6. za zaseg blaga glede na vrednost zaseženega blaga.“

Na Portugalskem naloge organa za izvršitev opravljajo pravni zastopniki za izvršitev in sodni uradniki. Pri zaščitnih ukrepih skrbijo ti organi za vročitev pozivov ter izvršitev odločb o rubežu in zasegu blaga.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodne takse za te ukrepe so določene kot pavšalni zneski, ki se plačajo pri vložitvi prvega zahtevka in ustrezajo vrednostim iz naslednje tabele:

Vrednost zašcitnega ukrepaTaksa za posamezno stranko/
vse stranke (v obracunskih enotah)
do 500 EUR
0,5
500,01 EUR do 1 875 EUR
0,75
1 875,01 EUR do 3 750 EUR
1
3 750,01 EUR do 7 500 EUR
1,25
7 500,01 EUR do 15 000 EUR
1,5
15 000,01 EUR do 25 000 EUR
2
25 000,01 EUR do 40 000 EUR
2,75
40 000,01 EUR do 70 000 EUR
3,5
70 000,01 EUR do 100 000 EUR
5
100 000,01 EUR do 135 000 EUR
6,5
135 000,01 EUR do 170 000 EUR
8
170 000,01 EUR do 210 000 EUR
9,75
210 000,01 EUR do 250 000 EUR
12

Nad vrednostjo 250 000 EUR se takse povečajo za 2,5 obračunske enote za vsakih 25 000 EUR ali del.

Obračunska enota v obdobju 2004–2006 je bila vredna 89 EUR.

V skladu s členom 32 Zakonika o pravnih stroških stroški vključujejo:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. povračilo stroškov;
  2. zapadla ali izvršena plačila kateremu koli organu za dokumente, mnenja, načrte, druge informacije ali dokaze in storitve, ki jih je zahtevalo sodišče, razen potrdil, ki jih pridobi sodišče na lastno pobudo;
  3. nadomestilo osebam, ki so nenamerno vključene v postopek, vključno z zakonsko določenim nadomestilom;
  4. potne stroške in nadomestila za stroške;
  5. povračilo državi za odhodke za pravno pomoč, vključno z odhodki za pravne takse;
  6. stroške poziva sodnega uradnika, če ga tožnik zahteva.
2.2. Materialni pogoji za izdajo začasnih odredb

Pri presoji meril za določitev zaščitnega ukrepa mora sodišče vedno preučiti, ali je zaskrbljenost utemeljena ter kako zahtevno in težko bo popraviti možno kršitev zadevne pravice. Presodi tudi primernost ukrepa zavarovanja ali začasnega ukrepa v posamezni zadevi glede na varstvo domnevno ogrožene pravice. Ugotoviti mora, da lahko zamuda ogrozi pravico.

Poleg tega preuči, ali je postopek dejansko ali morda odvisen od tožbe, ki je vložena ali bo vložena in ki temelji na zavarovani pravici.

V takšnem postopku mora sodišče pridobiti uvodne dokaze (tj. manj natančne kot v glavnem postopku), da je obstoj pravice, ki jo je treba zavarovati, dejansko verjeten in da je zaskrbljenost o kršitvi te pravice dovolj upravičena.

Drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za posamezen zaščitni ukrep, so navedeni v odgovoru na vprašanje 1.

V skladu s členom 387(2) Zakonika o civilnem postopku lahko sodišče zavrne zaščitne ukrepe, če bi bila škoda, ki bi nastala tožencu zaradi ukrepa, znatno večja od izgube, ki jo želi preprečiti tožnik.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravica, ki jo je treba zavarovati z zaščitnim ukrepom, lahko že obstaja ali lahko nastane na podlagi odločbe, ki jo je treba sprejeti v tekočem postopku.

V zvezi z dolžnikom:

Vsi zaščitni ukrepi se štejejo za nujne. Člen 382 Zakonika o civilnem postopku določa, da so zaščitni ukrepi „vedno nujni in imajo prednost pred vsemi drugimi nenujnimi sodnimi ukrepi“ ter da „je treba v tožbah, vloženih pri ustreznem sodišču na prvi stopnji, sprejeti odločbo v največ dveh mesecih ali v 15 dneh, če toženca ni treba pozvati pred sodišče“.

Ali je treba dokazati, da bo odločba neizvršljiva zaradi odstranitve ali izginotja dolžnikovega premoženja?

Da, to je treba dokazati pri ukrepih zavarovanja v zvezi z rubežem in zasegom blaga.

3. Cilj in predmet začasnih odredb?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet začasnih odredb (bančni računi, premično premoženje, registrirana vozila, nepremično premoženje, drugo)?

Vse vrste.

3.2. Kakšni so pravni učinki začasnih odredb?

Ker zaščitne ukrepe določi sodišče, „so zavezujoči za vse javne in zasebne subjekte ter imajo prednost pred ukrepi, ki jih sprejme kateri koli drug organ“, v skladu s členom 205(2) Ustave Portugalske.

Za dolžnika, ki ne upošteva odločbe:
Ali je razpolaganje z njegovim premoženjem veljavno?

Če je v postopkih rubeža in zasega blaga dolžnik določen kot skrbnik premoženja in če razpolaga z njim, s tem krši javni red. Takšen pravni posel je ničen in neveljaven, če ga stranke izvedejo, zato da bi se izognile določenemu ukrepu, v skladu s členom 281 Civilnega zakonika Portugalske.

Na vrh straniNa vrh strani

V drugih okoliščinah je posel veljaven, vendar ne učinkuje proti tožniku, ki zahteva rubež (člen 622(1) Civilnega zakonika).

Ali so določene kazni?

Da. Določene so kazenskopravne kazni s civilnopravnimi posledicami, in sicer rubež premoženja v vrednosti, ki je enaka vrednosti premoženja, ki je bilo zaupano skrbniku in ga ni predložil, skupaj s stroški in izdatki ter odškodnino.

Za tretje osebe:
Katere obveznosti mora izpolniti banka v zvezi z zagotavljanjem informacij in rubežem sredstev na računu?

V postopku rubeža morajo banke v 15 dneh „obvestiti pravnega zastopnika za izvršitev o sedanjem dobroimetju na računu ali dejstvu, da ni računa ali dobroimetja“. Potem morajo obvestiti toženca o rubežu. Banka „je odgovorna za dobroimetje na računu na dan uradnega obvestila in sodišču predloži izjavo, v kateri so navedene vse transakcije, ki vplivajo na vloge, po izvedbi“ rubeža (člen 861A(7) in (9), ki se uporablja na podlagi člena 406(2) Zakonika o civilnem postopku).

Kakšne kazni se lahko uporabijo, če banka ne upošteva odločbe?

Če banka ne zagotovi zgoraj navedenih informacij, mora plačati denarno kazen. Banka je lahko tudi civilno odgovorna in mora plačati odškodnino.

3.3. Časovna veljavnost začasnih odredb?
Ali je časovna veljavnost začasnih odredb določena z zakonom ali sodno odločbo?

Zaščitni ukrepi so časovno omejeni v skladu s pravnimi določbami, ki urejajo to vprašanje.

Ali ukrepi veljajo do izdaje sodne odločbe ali druge odločbe?

Ukrepi veljajo, dokler ne začne učinkovati odločba, sprejeta v glavnem postopku. V postopku začasne preživnine in začasne odškodnine na primer veljajo do trenutka prvega plačila, v postopku rubeža pa do izvršitve rubeža.

Na vrh straniNa vrh strani

Ali je določen rok, v katerem morajo biti stranke zaslišane, če se prvotna določba sprejme enostransko?

Če toženec ni bil zaslišan pred določitvijo zaščitnega ukrepa, je le uradno obveščen o sprejetju odločbe o začasnem ukrepu. Če želi izpodbijati to odločbo ter „predložiti dejstva ali dokaze, ki jih sodišče ni upoštevalo in zaradi katerih začasni ukrep lahko ni več utemeljen ali se omeji“ (člen 388(1)(b) Zakonika o civilnem postopku), mora vložiti ugovor v desetih dneh od uradnega obvestila.

Po izteku tega roka se po potrebi predložijo „dokazi, ki so potrebni ali jih določi sodišče“, v skladu s členom 386(1) Zakonika o civilnem postopku.

4. Pravna sredstva zoper začasne odredbe?

Pritožba se lahko vloži zoper ukrepe v postopku v vrednosti več kot 3 740,98 EUR, če je sporna odločba v pritožnikovo škodo, ki presega polovico tega zneska, ter ne glede na vrednost, če pritožba „temelji na kršitvi kolizijskih pravil glede vsebine ali hierarhije ali kaznivem dejanju, povezanem z zadevo“. „Prav tako se lahko vedno vloži pritožba zoper odločbo … ki določa zaščitne ukrepe, z utemeljitvijo, da vrednost zaščitnega ukrepa presega vrednost, za katero je pristojno sodišče, ki je sprejelo sporno odločbo“ (člen 678 Zakonika o civilnem postopku).

Pritožbe zoper odločbe, ki določajo zaščitne ukrepe, ni mogoče vložiti pri vrhovnem sodišču, brez poseganja v zadeve, v katerih je pritožba vedno dopustna.

Kdo lahko izpodbija odločbo?

Katera koli stranka v postopku, ki ne uspe, in katera koli oseba, ki ni stranka v postopku, vendar ima zaradi zaščitnega ukrepa neposredno ali posredno škodo.

Katero sodišče je pristojno za odločanje v pritožbi?

Za obravnavo pritožbe je pristojno drugostopenjsko sodišče sodnega okraja, v katerem je sodišče, ki je izdalo sporno odločbo.

Kolikšen je rok za vložitev pritožbe?

Pritožbo je treba vložiti v 10 dneh od dneva uradnega obvestila o odločbi.

Kakšen je pravni učinek pritožbe?

Pritožba zoper odločbo, ki brez pridržkov zavrača prvoten zahtevek za določitev zaščitnega ukrepa ali ga ne določa, zadrži učinek odločbe, zoper katero je bila vložena pritožba.

Pritožba zoper odločbo, ki določa zaščitni ukrep, nima odložilnega učinka.

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Portugalska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 01-03-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo