Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Nizozemska

Zadnja sprememba: 20-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Nizozemska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
2. Pogoji za izdajo takih ukrepov 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Kateri so materialni pogoji za izdajo takih ukrepov? Ali se za izdajo določenega ukrepa zahteva nujnost? 2.2.
3. Značilnosti ukrepov 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet različnih ukrepov? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki ukrepov? 3.2.
3.3. Ali je veljavnost ukrepov časovno omejena? 3.3.
4. Pravna sredstva proti ukrepom 4.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

Preventivni ukrepi so ukrepi, katerih namen je zagotoviti, da dolžnik izpolnjuje svoje obveznosti. Ti ukrepi omogočajo upnikom zaščito pred tveganjem, da jim ne bi vrnili, kar jim dolgujejo.

Začasni ukrepi so ukrepi, ki so predhodniki sodb sodišča v rednem sodnem postopku. Sodišče, ki obravnava primer o pravicah strank, lahko odobri ali razveljavi začasni ukrep.

Sodišče lahko odredi začasne ali preventivne ukrepe proti premoženju dolžnika.

Spodaj so navedene naloge odvetnika, ki lahko nastopa pred sodiščem. Te naloge lahko izpolnjuje tudi odvetnik, zato sklicevanje na „odvetnika, ki lahko nastopa pred sodiščem“ lahko beremo tudi kot „odvetnik“.

1.1. Preventivni ukrepi
A) Začasni zaseg

Sodišče lahko dovoli upniku, da zaseže dolžnikovo premoženje. Namen tega ukrepa je, da je premoženje na razpolago, dokler se ne ugotovi domnevna pravica stranke, ki izvršuje zaseg.

B) Sodno skrbništvo

Ta ukrep je posebej zasnovan za primere, pri katerih obstaja tveganje utaje ali prenosa premoženja, s čimer bi se izognili zasegu. Na zahtevo stranke, ki izvaja začasni zaseg, sodišče odredi, da se zaseženo premoženje ali premoženje, ki se bo zaseglo, preda skrbniku, ki ga imenuje sodišče.

Sodno skrbništvo se lahko odredi tudi ločeno od zasega.

C) Imenovanje prisilnega upravitelja

Sodišče lahko imenuje prisilnega upravitelja za sporno premoženje. Primer: obstaja spor v zvezi s pravico do prenosa podjetja. Zaseg ali sodno skrbništvo sredstev podjetja lahko prepreči nadaljnje izvajanje dejavnosti podjetja. Prisilni upravitelj lahko še naprej izvaja dejavnosti podjetja do razrešitve spora.

Na vrh straniNa vrh strani

D) Vpis plombe in popis premoženja

Notar za civilno pravo [Notaris] lahko z dovoljenjem sodnika podokrožnega sodišča [Kantonrechter] vpiše plombo na sredstva, ki so del premoženja ali določene skupne lastnine. Zastopstvo odvetnika, ki lahko nastopa pred sodiščem, ni potrebno. Ta ukrep se redko uporablja. Zanj lahko zaprosijo dediči, preživeli zakonec ali registrirani partner, izvršitelji oporoke in stranke, ki imajo (omejeno) pravico do deleža skupne lastnine.

Tudi zahtevek za odstranitev plombe se predloži sodniku podokrožnega sodišča.

Na zahtevo, med drugim, zgoraj navedenih oseb sodnik podokrožnega sodišča lahko odredi popis premoženja, ki ga opravi notar za civilne zadeve. Zastopstvo odvetnika, ki lahko nastopa pred sodiščem, ni potrebno. Namen tega ukrepa je ugotoviti obseg (in vrednost) premoženja. Zahtevek se lahko vloži skupaj z zahtevo za vpis ali odstranitev plombe. Ta ukrep vključuje kratek popis vseh sredstev in obveznosti premoženja ter na zahtevo katere koli stranke oceno vrednosti premičnega premoženja. Če se stranke ne morejo dogovoriti o imenovanju pooblaščenega cenilca oziroma cenilcev, zadnjega oziroma zadnje imenuje notar za civilne zadeve.

1.2. Začasni ukrepi

Začasni ukrepi se izdajo v postopku začasne sodne prepovedi [Kort Geding] ali v rednem sodnem postopku.

Za začasni odlog v ločitvenih postopkih obstajajo posebna pravila.

1.3. Začasna izvršitev

Sodišče lahko razglasi svojo sodbo za začasno izvršljivo. Nato se sodba lahko takoj izvrši, tudi če se proti tej odločbi vloži ugovor, pritožba ali zahteva za razveljavitev. Sodba bi se lahko izvršila tudi tako, da je ne bi razglasili za začasno izvršljivo, vendar bi uporaba pravnega sredstva to izvršitev zadržala.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Pogoji za izdajo takih ukrepov

2.1. Postopek
A. Začasni zaseg

Začasni zaseg se izvrši z dovoljenjem sodnika, ki izda začasni odlog [Voorzieningenrechter], na okrožnem sodišču [Arrondissementsrechtbank]. Zahtevek za odobritev zasega vloži odvetnik, ki lahko nastopa pred sodiščem in ki opravlja torej prakso odvetnika. Sodnik načeloma lahko sklepa na podlagi trditev vlagatelja. Namen tega ukrepa je presenetiti z napadom, pri čemer se dolžnika načeloma ne zaslišuje. Sodni nalog se navadno izda še isti dan. Ob denarni izterjavi sodnik določi znesek, za katerega se odobri dovoljenje. Sodnik lahko odredi polog varščine za morebitno škodo, ki bi jo povzročil zaseg.

Zaseg se izvrši na podlagi odločbe, ki jo vroči sodni uradnik.

Stranki, ki izvaja zaseg in za katero se pozneje ugotovi, da je zaseg izvršila protipravno, se lahko odredi povračilo škode.

Stroški: sodna taksa (ureja jo Zakon o civilnih primerih (sodne takse) [Wet Tarieven in Burgerlijke Zaken]) in honorar odvetnika, ki lahko nastopa pred sodiščem, ter nadomestilo za sodnega uradnika (ureja ga Odlok o sodnih uradnikih (uradne dolžnosti in plačila) [Besluit Tarieven Ambtshandelingen Gerechtsdeurwaarders]).

B) Sodno skrbništvo

Sodno skrbništvo na zahtevo stranke, ki izvršuje začasni zaseg, odredi sodnik okrožnega sodišča, ki izda začasni odlog. Stranka, ki jo bremeni zaseg, in vse druge zainteresirane osebe se zaslišijo, razen v nujnih primerih. Proti tej odredbi ni dovoljena pritožba na višjo instanco. Sodnik lahko odredi plačilo varščine.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodnik okrožnega sodišča, ki izda začasni odlog, lahko odredi sodno skrbništvo ločeno od zasega v postopku začasne sodne prepovedi.

Stroški: sodna taksa, honorar odvetnika, ki lahko nastopa pred sodiščem, in plačilo skrbnika.

C) Imenovanje prisilnega upravitelja

Prisilnega upravitelja v postopku začasne sodne prepovedi imenuje sodnik okrožnega sodišča, ki izda začasni odlog, na podlagi zahtevka zainteresirane stranke. Ukrep ni povezan z nobenim izvršenim zasegom. Noben izvršeni zaseg premoženja ne omejuje pooblastil prisilnega upravitelja.

Stroški: sodna taksa, honorar odvetnika, ki lahko nastopa pred sodiščem, in plačilo prisilnega upravitelja.

D) Začasni ukrepi

Postopki začasne sodne prepovedi so postopki, ki se lahko vodijo ločeno od rednih sodnih postopkov, in ni treba, da jim sledijo redni sodni postopki.

Sodnik okrožnega sodišča, ki izda začasni odlog, je pristojen za dodeljevanje začasnega odloga v vseh zadevah. Sodnik podokrožnega sodišča je pristojen tudi za obravnavo zadev, o katerih mora sodnik podokrožnega sodišča izdati sodbo o pravicah strank. Sodišče za področje, na katerem je treba izdati ukrep, ima poleg običajne krajevne pristojnosti še dodatno pristojnost.

Vsaka odredba ali prepoved, ki se lahko zahteva v rednih sodnih postopkih, se lahko zahteva v postopkih začasne sodne prepovedi. Denarni zahtevki se lahko odobrijo na podlagi določenih zahtev (glej 2.2).

V postopkih pred sodnikom, ki izda začasni odlog, mora tožnika zastopati odvetnik, ki lahko nastopa pred sodiščem. Tožencu ni treba obdržati odvetnika, ki lahko nastopa pred sodiščem. V postopkih pred sodnikom podokrožnega sodišča ni treba, da bi stranke zastopal odvetnik, ki lahko nastopa pred sodiščem.

Na vrh straniNa vrh strani

Zaslišanje je ustno in neformalno. Sodnik praviloma izreče sodbo čez nekaj tednov. Sodišče lahko po uradni dolžnosti izjavi, da je ta sodba začasno izvršljiva.

„Začasno“ pomeni, da je sodbo mogoče razveljaviti; sodba je lahko tudi takšna, da je ni mogoče razveljaviti.

Stroški: plačilo sodnega uradnika, sodna taksa in za tožnika v postopkih začasne sodne prepovedi honorar odvetnika, ki lahko nastopa pred sodiščem.

V rednem sodnem postopku se lahko odredi tudi ukrep začasnega odloga, ki je veljaven ves čas trajanja postopka. Začasni zahtevek mora biti povezan z zahtevkom v glavnem primeru. Ta ukrep se redko uporablja.

V ločitvenih postopkih se ukrep začasnega odloga lahko zahteva za čas trajanja postopka in še nekaj časa potem v povezavi z domom zakoncev, lastnino za vsakodnevno rabo, otroki in vzdrževanjem enega od zakoncev, kar plačuje drugi zakonec.

Zahteva se ga lahko na podlagi ločene vloge pred končanim ločitvenim postopkom, med njim in celo po njem vse do trenutka, ko ni več veljaven.

Ustna obravnava se mora začeti najpozneje tretji teden po predložitvi, sodnik pa o tem razsodi čim prej.

Stroški: sodna taksa in honorar odvetnika, ki lahko nastopa pred sodiščem.

E) Začasna izvršitev

Sodišče lahko v običajnem postopku vročanja na podlagi zahtevka tožnika izjavi, da je njegova sodba v celoti ali deloma začasno izvršljiva, razen če iz zakona ali narave primera izhaja kaj drugega. Kot pogoj za to lahko določi plačilo varščine. Sodišče lahko izjavi v postopku začasne sodne prepovedi po uradni dolžnosti tudi to, da je sodba začasno izvršljiva. Enako velja v postopku za vlogo na sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

Stroški: se ne uporablja.

2.2. Kateri so materialni pogoji za izdajo takih ukrepov? Ali se za izdajo določenega ukrepa zahteva nujnost?
A. Začasni zaseg

Vloga mora vsebovati določene informacije: vrsto zasega, ki se bo izvršil, in pravico, na katero se sklicuje vlagatelj, ter ob denarni izterjavi njen (najvišji) znesek. Poleg tega je treba, odvisno od zasega, ki se bo izvršil, dokazati utemeljeni strah pred prenosom ali utajo.

Nujnost interesov se ne zahteva.

B) Sodno skrbništvo

Če zahtevo vloži stranka, ki izvršuje zaseg, nujnost ni potrebna. V interesu tožnika v postopkih začasne sodne prepovedi je treba razbrati nujnost.

Strahu pred prenosom ali utajo ni treba dokazovati.

C) Imenovanje prisilnega upravitelja

To vključuje postopke začasne sodne prepovedi, zato se zahteva nujnost interesov na strani tožnika.

Strahu pred prenosom ali utajo ni treba dokazovati. 

D) Začasni ukrepi

V postopku začasne sodne prepovedi mora tožnik imeti nujne interese, sodišče pa pretehta interese obeh strank ter z odločbo določi začasni odlog. Tožnikovi nujni interesi niso vedno odvisni od okoliščin, povezanih s tožencem.

Zahtevek se lahko izpodbija ali je izpodbojen.

Denarni zahtevki morajo izpolnjevati strožje zahteve za sprejemljivost v postopku začasne sodne prepovedi. Poleg tega so tožnikovi nujni interesi v teh postopkih predmet dodatnega preverjanja, pri tehtanju interesov pa je treba upoštevati tudi tveganje nezmožnosti povračila, kar lahko privede do zavrnitve odloga.

Na vrh straniNa vrh strani

Na več okrožnih sodiščih se lahko sprožijo tako imenovani postopki za začasno izterjavo dolga sprožijo za nesporne ali razumno neizpodbojne zahtevke, ki izhajajo iz dogovora v zvezi z dostavljenim blagom in/ali opravljenimi storitvami.

Za začasni odlog v ločitvenih postopkih in drugih rednih sodnih postopkih ne veljajo nobene zahteve v zvezi z izpodbitnostjo ali nujnostjo zadeve. Prav tako ni treba dokazovati strahu pred prenosom ali utajo.

E) Začasna izvršitev

Se ne uporablja.

3. Značilnosti ukrepov

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet različnih ukrepov?
A) Začasni zaseg

Začasni zaseg se načeloma lahko izvrši na vseh vrstah premoženja, razen na premoženju, namenjenem za uporabo v javnih službah, in na predmetih, navedenih v členih 447 in 448 (členu 712) Zakona o pravdnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering). Plače in drugi zahtevki za periodična plačila so oproščeni zasega do določene meje, ki jo določa zakon.

B) Sodno skrbništvo

Premično premoženje, ki ni registrirano premoženje. 

C) Imenovanje prisilnega upravitelja

Vse sporno premoženje. 

D) Začasni ukrepi

Vse vrste premoženja so lahko predmet zahtevka v postopku začasne sodne prepovedi ali začasnega zahtevka v rednem sodnem postopku.

E) Začasna izvršitev

Se ne uporablja.

3.2. Kakšni so učinki ukrepov?
A) Začasni zaseg

Učinek: zamrznitev. Stranka, ki jo bremeni zaseg, premoženja ne sme več prodajati, podarjati, obremeniti, dajati v najem ipd. Ta nezmožnost razpolaganja s premoženjem je relativna: učinkovita je samo v zvezi s stranko, ki izvršuje zaseg. Ob zasegu na podlagi odredbe o zasegu dolžnikovih terjatev se mora tudi dolžnikov dolžnik vzdržati izplačevanja denarja ali izročanja premoženja. Vendar je tretja dobroverna stranka, ki premoženje pridobi, v določenih okoliščinah zaščitena. Ob zasegu na podlagi odredbe o zasegu dolžnikovih terjatev mora dolžnikov dolžnik predložiti izjavo o denarju ali premoženju, ki ju dolžnikov dolžnik dolguje stranki, ki jo bremeni zaseg.

Na vrh straniNa vrh strani

Prenos ali utaja premoženja z namenom izogibanja zasegu sta kazniva. 

B) Sodno skrbništvo

Prenos ali utaja premoženja zaradi izogibanja sodnemu skrbništvu sta kazniva. 

C) Imenovanje prisilnega upravitelja

Upravljanje premoženja se prenese na prisilnega upravitelja.

D) Začasni ukrepi

Izpolnjevanje se pogosto izsili s plačilom kazni. 

E) Začasna izvršitev

Sodba se lahko izvrši kljub pravnemu sredstvu, ki se uporabi proti njej.

3.3. Ali je veljavnost ukrepov časovno omejena?
A. Začasni zaseg

Če glavna zadeva še ni predložena sodišču, sodišče ob odobritvi zasega določi, da se mora glavna zadeva predložiti sodišču najkasneje v osmih dneh po zasegu.

Če se ta rok ne upošteva, se zaseg prekliče.

Začasni zaseg postane zaseg v izvrševanju, takoj ko stranka, ki izvršuje zaseg, prejme dokument, ki vsebuje dovoljenje za izvršitev (tj. pooblastilo za izvršitev) in ga vroči stranki, ki jo zaseg bremeni (in tretji stranki v primeru odredbe o zasegu dolžnikovih terjatev).

Ko postane zavrnitev osnovne tožbe pravnomočna, se začasni zaseg razveljavi.

Začasni zaseg se lahko prekliče na podlagi zahtevka stranke, ki jo zaseg bremeni.

B) Sodno skrbništvo

Sodno skrbništvo lahko prekliče sodnik, ki izda začasni odlog, na podlagi zahtevka vsake zainteresirane stranke v postopku začasne sodne prepovedi. Ta sodnik po potrebi odloči, kateri stranki naj skrbnik preda premoženje.

Če se zaseg, na katerem temelji skrbništvo, razveljavi, skrbništvo preneha. Skrbnik tedaj premoženje preda stranki, ki jo zaseg bremeni.

Na vrh straniNa vrh strani

Ko pravnomočna sodba ali sodba, ki se razglasi za začasno izvršljivo, določi, katera stranka je upravičena do premoženja, skrbnik preda premoženje tej osebi. 

C) Imenovanje prisilnega upravitelja

Če glavna zadeva še ni predložena sodišču, se mora začeti v roku, ki ga določi sodišče. Če se ta rok ne upošteva, se upravljanje konča.

Ko pravnomočna sodba ali sodba, ki se razglasi za začasno izvršljivo, določi, katera stranka je upravičena do premoženja, prisilni upravitelj preda premoženje tej osebi.

Prisilno upravljanje se dokonča s skupnim dogovorom strank ali ga na zahtevo ene od njih konča sodnik, ki izda začasni odlog.

D) Začasni ukrepi

Ukrep začasnega odloga velja, dokler sodišče ne izreče sodbe o pravicah strank v danem primeru.

Sodnik lahko v postopkih začasne sodne prepovedi omeji trajanje njegove veljavnosti ali ukrep pogoji z zahtevo, da se redni sodni postopki izvedejo v določenem roku.

Ukrep začasnega odloga, ki se izda v rednih sodnih postopkih, prav tako zastara, če se glavna zadeva konča predčasno.

Ukrep začasnega odloga, ki se izda v ločitvenih postopkih, velja še nekaj časa po ločitvi. Lahko se spremeni ali umakne. Ukrep začasnega odloga, ki se izda pred ločitvijo, zastara, če se vloga za ločitev ne predloži v štirih tednih po odloku o začasnem odlogu. 

E) Začasna izvršitev

Pritožbeno sodišče lahko začasno razveljavi izvrševanje. Začasna razveljavitev je mogoča tudi na podlagi ugovora proti izvršitvi.

4. Pravna sredstva proti ukrepom

Splošna pravila

Proti sodbi se lahko vložijo ugovor, pritožba in zahteva za razveljavitev.

Na vrh straniNa vrh strani

Toženec, proti kateremu se je sklepalo zaradi izostanka, lahko v štirih tednih (začetek je spremenljiv) vloži ugovor na sodišču, ki je podalo sodbo zaradi izostanka.

Stranka, proti kateri se je izrekla sodba, lahko vloži v treh mesecih po sodbi pritožbo (za zneske, višje od 1 750 EUR) na pritožbenem sodišču.

Stranka, proti kateri je izrečena sodba, lahko vloži v treh mesecih po sodbi, izrečeni bodisi na sodišču prve in najvišje instance ali na pritožbenem sodišču, zahtevo za razveljavitev na vrhovnem sodišču [Hoge Raad]. Mogoča je tudi pritožba na vrhovno sodišče, kjer pritožnik preskoči eno stopnjo. 

Pritožba in zahteva za razveljavitev proti sodnemu nalogu se lahko vložita tudi na pritožbenem sodišču oziroma na vrhovnem sodišču.

Pritožbo vložijo vlagatelj in zainteresirane stranke, ki so se udeležile obravnave, v treh mesecih po izreku sodbe ter druge zainteresirane stranke v treh mesecih po prejemu obvestila o sodnem nalogu.

Zahtevo za razveljavitev lahko vložijo stranke, ki so nastopile na enem od prejšnjih sodišč, v treh mesecih po izreku sodbe.

Učinek teh pravnih sredstev je, da začasno ustavijo izvrševanje, razen če je bila sodba razglašena za začasno izvršljivo.

A) Začasni zaseg

Proti dovoljenju za izvršitev zasega ni dovoljena pritožba na višje sodišče (člen 700 (2) Zakona o pravdnem postopku). Stranka, ki izvršuje zaseg, lahko vloži pritožbo proti zavrnitvi dovoljenja in nato zahteva razveljavitev.

B) Sodno skrbništvo

Če se odredi sodno skrbništvo na zahtevo stranke, ki izvršuje zaseg, proti tej odredbi ni dovoljena pritožba na višjem sodišču.

Vlagatelj se lahko pritoži in nato zahteva razveljavitev zavrnitve.

Proti sodbi, izrečeni v postopkih začasne sodne prepovedi, se lahko vložijo ugovor, pritožba in zahteva za razveljavitev.

C) Imenovanje prisilnega upravitelja

Lahko se vložijo ugovor, pritožba in zahteva za razveljavitev.

D) Začasni ukrepi

Proti začasnemu odlogu v postopkih začasne sodne prepovedi ali v rednih sodnih postopkih se lahko vložijo ugovor, pritožba in zahteva za razveljavitev.

Pritožba ali zahteva za razveljavitev začasnega odloga, izdanega v ločitvenih postopkih, ni dovoljena.

E) Začasna izvršitev

Če sodba ni razglašena za začasno izvršljivo, se s pritožbo, zahtevo za razveljavitev ali ugovorom proti izvršitvi lahko pridobi izjava o začasni izvršljivosti.

Če se sodbo razglasi za začasno izvršljivo, lahko pritožbeno sodišče začasno razveljavi izvrševanje. Izvrševanje se ne more začasno razveljaviti v zahtevi za razveljavitev. Začasna razveljavitev je mogoča tudi na podlagi ugovora proti izvršitvi.

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Nizozemska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 20-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo