Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Italija

Zadnja sprememba: 15-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Italija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
2. Seznam ukrepov zavarovanja 2.
2.1. Netipski ukrepi 2.1.
2.2. Tipski ukrepi (katerih vsebina je določena z zakonom) 2.2.
3. Pogoji za izdajo začasne odredbe? 3.
4. Značilnosti začasnih odredb 4.
4.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet začasnih odredb? 4.1.
4.2. Kakšni so pravni učinki začasnih odredb? 4.2.
4.3. Časovna veljavnost začasnih odredb? 4.3.
5. Pravna sredstva zoper začasne odredbe? 5.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

Italijanski sodni sistem vključuje več instrumentov, ki jih urejajo različni predpisi in se lahko obravnavajo kot začasni ukrepi ali ukrepi zavarovanja. Ti ukrepi se lahko opredelijo glede na namen, ki je (a) v obliki začasnega ali nujnega ukrepa predvideti mogočo vsebino ali učinek odločbe, ki bo sprejeta na koncu glavnega postopka (začasni ukrepi), ali (b) ohraniti določeno stanje do konca glavnega postopka, da se zagotovi, da bo lahko postopek imel dejanske učinke, ki bi s kakršno koli spremembo zadeve postali nesmiselni (ukrepi zavarovanja), ali celo (c) omogočiti takojšnje izboljšanje obstoječega stanja, ki vključuje nevarnost ali povzročanje škode (začasni ukrepi ali ukrepi zavarovanja, kar je odvisno od vrste sprejetega ukrepa).

Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja imajo skupne elemente. Njihov namen je poenostaviti in pospešiti postopke, običajno so začasni ter prispevajo k rešitvi zadeve. Vendar ta pomen ni njihova bistvena značilnost; z reformo leta 1990, ki je bila pregledana leta 2005, je bil v Zakonik o civilnem postopku vključen osnovni standardni sklop pravil za začasne ukrepe. V skladu s tem procesnim modelom, ki je podlaga za vse začasne ukrepe (ne glede na to, ali so določeni v skladu z Zakonikom o civilnem postopku ali pa jih urejajo drugi posebni zakoni), v nekaterih posebnih primerih ukrepu ne sme slediti sodna odločba ali nadaljnji ukrep; v takšnih primerih je začasni ukrep dejansko popolnoma uveljavljen zaščitni ukrep (npr. kadar oseba, ki mora upoštevati ukrep, prostovoljno izpolni takšen ukrep; zakonodaja, ki je bila sprejeta leta 2003, izrecno določa, da se te določbe uporabljajo za postopke, v katere so vključene gospodarske, finančne posredniške in kreditne družbe).

Na vrh straniNa vrh strani

Ker je takšen postopek za sprejetje začasnih ukrepov izhodišče za vse ukrepe, bo v naslednji analizi obravnavan zlasti ta model.

Začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja odredi sodnik (prim. odgovor na vprašanje 3). Sprejme jih lahko vedno, kadar so potrebni, ne glede na to, ali je to na začetku glavnega postopka ali med njim. Razlikovati je mogoče med „tipskimi“ ukrepi, pri katerih je vsebina ukrepa določena z zakonom, in „netipskimi“ ukrepi, pri katerih se lahko sodnik v skladu z zakonom po lastni presoji odloči, kako se lahko najprimerneje zavarujejo pravice tožnika (prim. odgovor na vprašanje 2).

Na formalni ravni je postopek poenostavljen in hiter, ker se je treba izogniti „kakršnim koli nepotrebnim formalnostim“ (v skladu z oddelkom 669(e) Zakonika o civilnem postopku). Vendar hkrati zagotavlja, da se upošteva načelo kontradiktornosti (ki je navedeno v novem besedilu člena 111 Ustave). Sodnik mora zaslišati obe stranki in primerjati njuni stališči, preden odloči v korist ali škodo vlagatelja, pa lahko odredi kakršno koli preverjanje, za katero meni, da je primerno. Ukrep se lahko sprejme brez zaslišanja le v izjemnih primerih, če je to nujno potrebno.

2. Seznam ukrepov zavarovanja

2.1. Netipski ukrepi
  • Nujni ukrepi:

Ti ukrepi se lahko sprejmejo, kadar ni nobenega drugega primernega („tipskega“) instrumenta. Natančne značilnosti ukrepa niso vnaprej določene; o vsebini ukrepa odloči sodnik (seveda pa se ne smejo sprejeti ukrepi, ki jih prepoveduje zakon ali ki so v nasprotju z ustavnimi načeli). Vendar je namen ukrepa vnaprej določen, ker mora sodnik v skladu z zakonom odrediti ukrepe, s katerimi se v posameznem primeru verjetno „prepreči neposredna in nepopravljiva škoda“ (oddelek 700 Zakona o civilnem postopku) ter hkrati „začasno zavarujejo učinki odločbe, ki se sprejme v tej zadevi“. Oseba, ki zahteva ukrep, mora opredeliti dejstva v zadevi in pravo, ki se uporablja, ker odločitev sodnika prispeva k odločitvi v glavnem postopku, ki bo sledil. Zato velja, da končna odločitev „zajame“ preventivni ukrep.

Na vrh straniNa vrh strani

2.2. Tipski ukrepi (katerih vsebina je določena z zakonom)
  1. Začasni nalog za rubež

Začasni nalog za rubež zadevnega premoženja (premičnin, nepremičnin in podjetij) v lasti ali posesti. Ukrep zagotavlja hrambo premoženja.

  1. Sodni nalog o blokadi sredstev

Sodni nalog o blokadi sredstev preprečuje stranki razpolaganje s premoženjem (premičnim ali nepremičnim) ali denarnimi zneski. Sodni nalog o blokadi sredstev se izda za zaščito upnikov, ki so upravičeno zaskrbljeni, da sredstva, ki so jih posodili, ne bodo več zajamčena. Od nedavnega je možno izdati takšen nalog zoper katero koli osebo, ki ne plača dolgovane preživnine za razvezanega zakonca.

  1. Ukrepi za varstvo posesti

Takšni ukrepi se sprejmejo, kadar želi oseba zavarovati premoženje pred nevarnostjo ali motenjem ali kadar vlagatelj zahteva vrnitev lastninske pravice.

  1. Sodni nalog Quia timet

Namen sodnega naloga quia timet je, enako kot pri prejšnjem ukrepu, zavarovati trenutno stanje tako, da se prepreči dejanje, v zvezi s katerim obstaja nevarnost, da se bo zgodilo (zaradi ravnanja druge osebe).

  1. Previdnostni preiskovalni ukrepi

Previdnostni preiskovalni ukrepi so izključno procesni in so povezani z dokazi. Sodnik lahko kadar koli med postopkom, če je treba takoj pridobiti dokaze in obstajajo razlogi za zaskrbljenost, da to zaradi kakršnega koli razloga ne bo mogoče storiti pozneje, izda obrazloženo sodno odredbo za zaslišanje prič ali izvedbo tehničnih preiskovalnih dejanj ali pregledov.

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Odložitev učinkov sodne odločbe, ki se izpodbija in je začasno izvršljiva

To je preventivni ukrep v širšem smislu. Medtem ko je sodna odločba prvostopenjskega sodišča izvršljiva v skladu z zakonom, lahko sodnik prizivnega sodišča odloži njene učinke, če se zdi, da obstajajo utemeljeni razlogi za to.

  1. Začasni ukrepi med postopkom razveze zakonske zveze

Namen teh ukrepov je takoj rešiti spor med staršema glede s tem povezanih oseb in premoženja ter preprečiti povzročitev škode njunim otrokom, za katere se morda neustrezno skrbi in nimajo dovolj sredstev.

  1. Nalog za plačilo preživnine

Nalog za plačilo preživnine se med postopkom izda preživninskemu zavezancu.

  1. Določitev ali izbris plombe

Ti ukrepi se sprejmejo v sporih glede premoženja umrlega.

  1. Sodni nalog o preprečitvi koncentracije medijskega obveščanja

Sodni nalog se izda na zahtevo ombudsmana za tisk pred izdajo sodne odločbe v protimonopolnem postopku.

  1. Sodni nalog o preprečitvi nepoštene konkurence

Namen tega sodnega naloga je preprečiti kršitev pravil o konkurenci (pravila o blagovni znamki, prevzemanju strank itd.).

  1. Nalogi o preprečitvi uporabe nepoštenih ali prisilnih klavzul v pogodbah, ki jih sklenejo gospodarske družbe

Ti nalogi se izdajo na zahtevo skupin potrošnikov ali gospodarskih zbornic, ki zahtevajo, da se pogodbene klavzule razglasijo za nezakonite.

  1. Nalogi, v skladu s katerimi morajo delodajalci plačati delojemalcem začasni znesek

Nalogi se izdajo, kadar se zneski ne izpodbijajo ali so dokončno določeni v postopku o delovnem razmerju.

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Začasni ukrepi glede zapuščenih mladoletnikov

Ti ukrepi se sprejmejo pred izdajo sodne odločbe o varstvu in vzgoji.

  1. Nalog o objavi popravka glede člankov, objavljenih v časopisih ali revijah ali na radiu ali televiziji

Nalog se izda v povezavi s sodno odločbo, ki jo je treba izdati v zvezi z objavo nepravilnih informacij.

  1. Dodelitev odškodnine

Odškodnina se dodeli žrtvi prometne nesreče, če jo potrebuje, kadar se v skrajšanem pregledu dejstev ugotovi, da je odgovorna druga oseba.

  1. Odložitev učinkov sklepa, ki se sprejme na letni skupščini družbe

Ta preventivni ukrep se sprejme, kadar sklep družbe z omejeno odgovornostjo pomeni kršitev zakona ali statuta družbe.

  1. Nalog o pregledu dokumentacije družbe z omejeno odgovornostjo

Tak nalog mora zahtevati najmanj desetina imetnikov deleža v družbi, izda pa se v povezavi s sodno odločbo o odgovornosti vodstva družbe.

  1. Nalog o ponovnem imenovanju predstavnikov sindikata

Nalog se izda, če so bili predstavniki sindikata brez upravičenega razloga razrešeni.

  1. Preventivni ukrepi sodišča, pristojnega za stečaj

Na voljo so različni ukrepi, s katerimi se zavarujejo interesi upnikov v stečajnem postopku.

3. Pogoji za izdajo začasne odredbe?

Ali morajo pravosodni organi vedno dovoliti uporabo začasne odredbe?

Začasni ukrepi niso trajni, vendar spreminjajo pravice ali položaj posameznikov v sporu ali kako drugače vplivajo nanje, zato jih lahko v skladu z Ustavo izdajo le pravosodni organi (s tem je izključen kakršen koli oblastni akt fizične osebe, ki ne sme samostojno izvrševati zakona).

Na vrh straniNa vrh strani

Kateri pravosodni organi lahko odredijo začasne ukrepe? Kadar se ukrep zahteva samostojno pred glavnim postopkom, zahtevek prouči sodnik, ki mu je bila dodeljena zadeva, v skladu s splošnim poslovnikom (razen mirovnih sodnikov, ki takšnih odločitev ne morejo sprejeti; v tem primeru se zadeva predloži okrožnemu sodišču). Če se ukrep zahteva med glavnim postopkom, se predloži sodniku predsedniku. Obstajajo tudi posebna pravila o zahtevkih v zvezi s sodnimi odločbami, ki jih izdajo tuji sodniki. Poleg tega obstajajo pravila o pristojnosti posebnih pravosodnih organov (npr. ukrepi o nepravični konkurenci iz oddelka 2.2.11 se predložijo prizivnemu sodišču, ukrepi glede zakoncev in otrok (oddelek 2.2.7) pa se predložijo predsedniku okrožnega sodišča).

Kakšna je vloga posrednikov, na primer sodnih izvršiteljev? Z začetkom sodnega postopka se vzpostavi neposredno razmerje med sodnikom in strankami. Vendar v nekaterih primerih pri izvajanju začasnih ukrepov, kot so začasni nalog za rubež ali sodni nalog o blokadi sredstev, sodeluje pomožno sodno osebje (sodni izvršitelji), ker se ti ukrepi izvajajo podobno kot izvršilni ukrepi v zvezi s premoženjem, zato je določeno sodelovanje drugih pomožnih javnih organov.

Kakšni so stroški za posamezen ukrep? Enako kot za vse sodne ukrepe vlagatelj tudi za vpis glavnega postopka ali postopka za izdajo začasnih ukrepov plača prispevek Uradu za notranje (davčne) prihodke. Znesek je vnaprej določen ter odvisen od vrste in stroškov postopka. O razmerju med strankami in njihovimi zagovorniki se običajno dogovorijo same stranke, čeprav obstajajo referenčne tabele, ki jih redno pripravljajo poklicna združenja in jih odobri Ministrstvo za pravosodje. Tabele, v katerih so navedeni najnižji in najvišji honorarji in stroški, je treba nujno upoštevati pri določitvi stroškov, ki jih mora stranka, ki ne uspe, plačati v nekaterih primerih, kadar sodnik sprejme ukrep (če sodnik na primer zavrne zahtevek za izdajo netipskega nujnega ukrepa in tako konča predhodni postopek).

Na vrh straniNa vrh strani

Opis dejanskih zahtev. Na kakšnih merilih okrožno sodišče utemelji odločitev za izdajo sodne odredbe ali naloga

Ali mora biti zadeva sporna, če se zahteva posojilo

Ali mora biti primer nujen?

Ali je treba dokazati, da ne bo mogoče sprejeti končne odločitve, ker je bilo premoženje dolžnika umaknjeno ali je izginilo? Vsak vlagatelj zahtevka za izdajo sodne odredbe mora praviloma dokazati, da poteka sprememba okoliščin ali pravic ali da bo prišlo do takšne spremembe ter da lahko takšno stanje znatno škoduje interesom vlagatelja, zato je treba nevarnost odpraviti ali sprejeti ukrepe, s katerimi se prepreči, da bi do konca glavnega postopka nastala dodatna škoda. Upoštevati je treba nevarnost zamude (pri sprejetju ukrepa). Za vsak ukrep je v skladu z zakonom, ki ga ureja, določeno področje uporabe glede na vrsto pravic, ki jih je treba zavarovati (npr. nova dela na nepremičnini; potreba po ureditvi razmerij z otroki, začasni ukrepi; povzročitev poslovne škode, preprečitev nepravične konkurence itd.).

Načelo, da mora obstajati nevarnost, velja tudi takrat, kadar se je položaj vlagatelja poslabšal ali se še naprej slabša, če na primer dolžnik še naprej odtujuje premoženje in ga tako zmanjšuje. Vendar le navedbe niso dovolj; predložiti je treba precej konkretne dokaze, ki utemeljujejo sprejetje nujnih ukrepov.

4. Značilnosti začasnih odredb

4.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet začasnih odredb?

Bančni računi? - Premičnine? - Registrirana prevozna sredstva? - Nepremičnine? - Drugo premoženje?

Na vrh straniNa vrh strani

Začasni ukrepi lahko zajemajo vse vrste premoženja. Zakon določa omejitve, ob upoštevanju katerih se lahko uporablja posamezen ukrep. V tem okviru se sodnik odloči, ali se lahko v zvezi s premoženjem izda sodna odredba glede na to, ali ta sredstva pomenijo jamstvo za upnika ali - zlasti pri „netipskih“ ukrepih - potrebno rešitev, ki zagotavlja začasno varstvo.

Pri rubežu, za katerega veljajo večinoma enaki postopki kot za izvršitev, se uporabljajo objektivna merila glede obveznosti rubeža, tj. možnost rubeža premoženja, ki se uporablja za osebne namene ali trenutno in ga ima oseba, zoper katero naj bi se izdal ukrep. Zamrznejo se lahko zlasti tekoči računi ali se določi najvišja vrednost, do katere so sredstva dostopna. Vozilo se lahko zarubi le pod nekaterimi pogoji.

V vsakem primeru je glavno merilo, da se ne smejo spremeniti okoliščine, ki jih je treba zavarovati, kar je tudi cilj ukrepa. Zato prodaja nepremičnin in vozil ne pomaga upniku in lahko pomeni odgovornost za dolžnika in kupca, če ta ni poskušal izvedeti, ali je bila sodna odredba izdana, ali je ni upošteval, ker se domneva, da so podrobnosti o posamezni stvari objavljene v javnih registrih. Če dolžnik proda kakšno drugo stvar (npr. dragocenosti), lahko upnik izterja te stvari z vložitvijo tožbe za vrnitev stvari.

4.2. Kakšni so pravni učinki začasnih odredb?

Za dolžnika, ki ne upošteva odredbe? Ali lahko še vedno razpolaga s svojim premoženjem? Ali se mu lahko naloži kazen? Katere obveznosti ima banka v zvezi z razkritjem informacij in blokado sredstev na računu? Kakšne kazni se lahko uporabijo, če se ne upošteva odredba?

Na vrh straniNa vrh strani

Kot dopolnitev oddelka 4 zgoraj je treba opozoriti, da je stranka, ki ne izpolni obveznosti, odškodninsko odgovorna do druge stranke, če ne upošteva ukrepov, s katerimi se zavaruje jamstvo upnika. V vsakem primeru je treba pri preverjanju, ali stranka ni upoštevala zahtev glede razpoložljivosti stvari, izhajati iz vsebine odredbe.

Kadar se lahko dokaže, da je oseba, zoper katero je bil izdan sodni nalog, ravnala v slabi veri ali je bila kako drugače kriva, lahko sodnik na podlagi zahtevka, ki ga vloži druga stranka, odloči, da mora prva stranka plačati stroške in odškodnino, ta zahteva pa se formalno določi v sodni odločbi.

Če oseba, zoper katero je bila izdana sodna odredba, ne ravna v skladu z njo, lahko sodnik pred koncem postopka sprejme druge preventivne ali izvršilne ukrepe. Če je z neizpolnitvijo povezana goljufija, je oseba, ki ne izpolni odredbe, kazensko odgovorna.

Banka, pri kateri ima stranka odprt račun, lahko obvesti tretje stranke le o tem, da se s sredstvi ne more razpolagati, razloge za blokado sredstev na računu pa mora obravnavati kot zaupne.

4.3. Časovna veljavnost začasnih odredb?

Ali je rok običajno določen z zakonom ali ga mora določiti sodnik v sodnem nalogu?

Ali sodni nalog velja do izreka sodbe ali izdaje novega sodnega naloga?

Ali je določen rok za poziv in zaslišanje strank, če se sodni nalog ne izda v kontradiktornem postopku?

Ker v skladu z oddelkom 1 zgoraj začasni ukrep običajno prispeva k odločitvi v poznejšem sodnem postopku, sodni nalog običajno velja do izreka sodbe.

Na vrh straniNa vrh strani

Vendar lahko sodnik spremeni roke, izda drug sodni nalog ali razveljavi začetni ukrep tudi med postopkom, kar je odvisno od dejstev v zadevi. Poleg tega lahko odredi, da vlagatelj vloži varščino, s katero se zagotovi enaka obravnava strank, če se pozneje ugotovi, da je bil ukrep neutemeljen. Če se zahtevek zavrne, to prav tako ne pomeni, da začasnega ukrepa ni mogoče sprejeti pozneje, če se vloži nov zahtevek in se ugotovi, da spremenjene okoliščine utemeljujejo sprejetje ukrepa.

Če je bil začasni ukrep sprejet brez zaslišanja (v izjemnih primerih, glej oddelek 1 zgoraj) in je temeljil le na razlogih nujnosti, mora sodnik pri ukrepu (ki je v takšnih okoliščinah odločba in ne sodni nalog) določiti, da se stranke zaslišijo v največ 15 dneh, pri tem pa vlagatelju določi rok največ osem dni, v katerem mora podati uradno obvestilo o ukrepu. Stranke se zaslišijo v poenostavljenem in neformalnem postopku (glej oddelek 1 zgoraj), na podlagi katerega sodnik potrdi, spremeni ali razveljavi začetni ukrep.

5. Pravna sredstva zoper začasne odredbe?

Kdo lahko izpodbija nalog?

Kateri pravosodni organ obravnava pritožbo?

Kakšni so roki za vložitev pritožbe?

Kakšen je pravni učinek pritožbe?

Pritožbo zoper odobritev ali zavrnitev zahtevka lahko na okrožnem sodišču vloži ena od strank (odvisno od interesov in vrste sprejetega ukrepa) v 10 dneh od uradnega obvestila o sprejetju ukrepa. Sodišče odloči v senatu. Če je ukrep odredilo prizivno sodišče, se pritožba vloži pri drugem oddelku prizivnega sodišča, če pa to ni mogoče, se vloži pri najbližjem prizivnem sodišču. Odločitev o potrditvi, spremembi ali razveljavitvi začetnega ukrepa se vedno sprejme v senatu.

Pritožba ne zadrži izvršitve ukrepa in sodne odločbe v pritožbi ni mogoče izpodbijati. Če se naknadno dokaže, da ukrep znatno škoduje osebi, zoper katero je odrejen, lahko pravosodni organ, ki obravnava pritožbo, odloži izvajanje ukrepa ali odloči, da se vloži primerna varščina.

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Italija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 15-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo