Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Madžarska

Zadnja sprememba: 25-10-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Madžarska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
2. Pogoji za izdajo začasne odredbe? 2.
2.1. Postopek za izdajo začasne odredbe 2.1.
2.2. Pogoji za izdajo začasne odredbe? 2.2.
3. Cilj in predmet začasnih odredb? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet začasnih odredb? 3.1.
3.2. Kakšni so pravni učinki začasnih odredb? 3.2.
3.3. Časovna veljavnost začasnih odredb? 3.3.
4. Pravna sredstva zoper začasne odredbe? 4.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

Zakon III o zakoniku o civilnem postopku iz leta 1952 določa dve vrsti pravnih ukrepov, ki zagotavljajo izpolnitev spornega zahtevka: začasno sodno odredbo in začasno izvršitev, ki zagotavljata varstvo pred izdajo pravnomočne sodne odločbe. Dopolnjuje ju ukrep zavarovanja iz Zakona LIII o izvršbi iz leta 1994.

2. Pogoji za izdajo začasne odredbe?

2.1. Postopek za izdajo začasne odredbe
Začasna sodna odredba:

Člen 156 Zakonika o civilnem postopku ureja začasno sodno odredbo, katere cilj je zagotoviti takojšnje pravno varstvo in s tem preprečiti nespoštovanje pravic, ki jih zaradi poteka časa ni mogoče urediti naknadno. Sodišče z začasno sodno odredbo določi, da mora nasprotna stranka ravnati v skladu z odredbo, kadar sodišče še ni sprejelo odločitve o vsebini pravnega spora med strankama. V nasprotju s splošnimi pravili sodišče o zahtevku odloči vnaprej in odločitev o začasni sodni odredbi se lahko izvrši vnaprej ne glede na pritožbeni postopek.

Začasna sodna odredba se lahko ponavadi odobri na zahtevo; sodišče jo lahko odobri na lastno pobudo le, če to posebej omogoča zakon: v tožbi glede starševstva - če je bil sodni postopek začasno prekinjen - o preživnini, do katere je upravičen otrok [člen 153(3) Zakona o zakoniku o civilnem postopku], in v postopku v zvezi z zakonskimi spori o dodelitvi otroka in njegovi podpori, širitvi ali omejitvi pravic do nadzora nad otrokom in pravic do stika z njim (člen 287 Zakona o zakoniku o civilnem postopku).

Na vrh straniNa vrh strani

Izdaja začasne sodne odredbe se lahko zahteva le v sodnem postopku, in sicer najprej ob vložitvi zahtevka.

V zvezi z vsebino zahtevka je treba dokazati, da so okoliščine, navedene v njem, verjetne in povezane z enim od posebnih položajev, zaradi katerih je takoj potrebno pravno varstvo (nevarnost škode, potreba po pravnem varstvu zaradi spremembe statusa pravnega spora ali okoliščine v zvezi s pravnim varstvom, ki jih je treba posebej priznati), in ukrep, ki se zahteva, mora preprečevati nespoštovanje pravic. Zakon določa, da vlagatelju ni treba dokazati nedvomne resničnosti predloženih informacij, ampak le njihovo verjetnost. Preverjanje med uporabo ukrepa je možno samo v nekaterih okoliščinah; dovoljeno je le, kadar o zahtevku ni mogoče odločiti brez takšnega preverjanja. Razloga za omejitev sta namen začasne sodne odredbe in dejstvo, da mora stranka dokazati le verjetnost okoliščin in ji ni treba potrditi, da so pogoji za zahtevke nedvomno izpolnjeni.

Sodišče, ki zadevo obravnava, mora pri odločanju proučiti, ali je stranka dokazala, da so pravni pogoji, ki utemeljujejo izdajo začasne sodne odredbe, verjetno izpolnjeni. Poleg tega se lahko sodišče prosto odloči, kakšno stopnjo verjetnosti mora dokazati stranka. Če zahtevek izpolnjuje te pogoje, mora sodišče presoditi neugodnosti, ki jih lahko povzroči začasna sodna odredba, in jih primerjati s prednostmi, ki lahko nastanejo. Čeprav je v Zakonu uporabljen izraz „povzročene neugodnosti“, to dejansko ne pomeni že nastalih neugodnosti, ampak neugodnosti, ki jih lahko povzročita začasna sodna odredba in njeno izvajanje. Če sodišče pri tem ugotovi, da neugodnosti presegajo prednosti, mora zahtevek zavrniti. Pri presoji zahtevka sodišče odloči tudi, ali je treba položiti varščino za začasno sodno odredbo.

Na vrh straniNa vrh strani

O zahtevku za začasno sodno odredbo odloči sodišče v obliki naloga. V izjemnih primerih lahko začasno sodno odredbo razveljavi v svoji sodni odločbi.

Sodišče lahko o zahtevku odloči med dejanskim sodnim postopkom ali ločeno.

Nalog velja do razveljavitve, če pa se ne razveljavi, velja do izdaje končne sodne odločbe v zadevi ali pravnomočnosti prvostopenjske sodne odločbe.

Razveljavitev naloga lahko zahteva katera koli stranka.

Začasna izvršitev:

Člen 231 Zakona o zakoniku o civilnem postopku ureja možnosti začasne izvršitve. V skladu s temi določbami lahko v nekaterih primerih pravnomočna odločitev učinkuje in se lahko izvrši, preden postane dejansko pravnomočna. Če so pogoji iz člena 231 Zakona o zakoniku o civilnem postopku izpolnjeni, mora prvostopenjsko sodišče v primerih iz tega člena na lastno pobudo razglasiti sodno odločbo za začasno izvršljivo. Če je pritožbeni postopek preložen, lahko tudi drugostopenjsko sodišče na zahtevo zadevne osebe odloči o začasni izvršitvi, pri tem pa mora upoštevati dejstva o zadevi.

Zakonik o civilnem postopku vsebuje popoln seznam, ki ga je treba razlagati omejujoče. Zato se začasna izvršitev ne sme odrediti zaradi drugih razlogov, razen zaradi navedenih.

Na podlagi tega je treba razglasiti za izvršljive naslednje listine, ne glede na to, ali je vložena pritožba ali ne:

  • odločba o plačilu preživnine ali nadomestila za nego otroka in zagotavljanju drugih začasnih storitev s podobnim namenom;
  • odločba o prenehanju posega v pravice;
  • odločba o izpolnitvi zahtevka, ki ga prizna toženec;
  • odločba o plačilu denarnega zneska na podlagi obveznosti iz javne listine ali zasebne listine, ki pomeni odločilen dokaz (člena 195 in 196), če so bile vse okoliščine, na katerih temelji, potrjene s takšno listino;
  • odločba o nefinančnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, če bi tožnik imel nesorazmerno veliko škodo ali če je težko določiti škodo, povzročeno zaradi preložitve izvršitve, in če tožnik zagotovi ustrezno varščino.

Če razglasi prvostopenjsko sodišče sodno odločbo za začasno izvršljivo ne glede na člena 231 in 232 Zakona o zakoniku o civilnem postopku, lahko predsednik drugostopenjskega sodnega senata odredi začasno prekinitev postopka pred obravnavo, ki pa se na zahtevo zainteresirane stranke opravi skupaj s proučitvijo vseh dejstev o zadevi, čeprav je pritožbeni postopek preložen.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodišče lahko začasno izvršitev zavrne, če bi odreditev začasne izvršitve nesorazmerno bolj obremenila toženca, kot bi zavrnitev začasne izvršitve obremenila tožnika. Vendar mora toženec v vsakem primeru zahtevek predložiti sodišču; v navedenih primerih sodišče ne more zavrniti začasne izvršitve na lastno pobudo.

Izvršitev ukrepa zavarovanja:

Izvršitev se lahko v skladu z madžarskim pravom odredi le, če je sodišče izdalo izvršilni nalog. Izvršilni nalog se lahko izda, če končna odločba vsebuje obveznost (ukaz, da je treba nekaj storiti), če je pravnomočna ali se lahko začasno izvrši in se je rok za izpolnitev iztekel. Če vsi trije razlogi niso izpolnjeni hkrati, izvršilnega naloga ni mogoče izdati in zato izvršbe ni mogoče začeti. Vendar se lahko zaradi varstva pravic upravičenca odredi ukrep zavarovanja.

Če izvršilnega naloga za izpolnitev zahtevka še ni mogoče izdati, vendar stranka, ki zahteva izvršitev, dokaže, da je poznejša izpolnitev zahtevka verjetno ogrožena, sodišče zato na zahtevo stranke, ki zahteva izvršitev, z ukrepom zavarovanja odredi:

  1. varščino za denarni zahtevek in
  2. blokado določenega predmeta.

Ukrep zavarovanja se lahko odredi le v primerih, določenih z zakonom. Če na primer zahtevek izhaja iz sodne odločbe, v skladu s katero bi se lahko izdal sklep o izvršbi, vendar tega ni mogoče storiti, ker sodna odločba še ni pravnomočna, ali če je sodna odločba pravnomočna, vendar se rok za izpolnitev še ni iztekel, ali če se je pri družinskem sodišču začel postopek v zvezi z zakonskimi spori ali drug postopek o zahtevku ter so veljavnost, znesek in zapadlost zahtevka potrjeni na podlagi javne listine ali zasebne listine, ki predstavlja odločilen dokaz.

Na vrh straniNa vrh strani

V prvem primeru lahko postopek poteka pri sodišču, ki je pristojno za izdajo sklepa o izvršbi, v drugem primeru pa pri sodišču, pri katerem se je začel postopek.

Sodišče mora o ukrepu zavarovanja odločiti nujno in v največ osmih dneh, nalog za ukrep zavarovanja pa mora takoj poslati sodnemu izvršitelju.

Pritožba zoper nalog za ukrep zavarovanja nima odložilnega učinka.

Sodni izvršitelj po prejemu naloga za ukrep zavarovanja takoj pozove stranko, ki zahteva izvršitev, naj v kratkem roku vnaprej plača nujne stroške izvršitve, in po prejemu plačila takoj začne postopek izvršitve ukrepa zavarovanja.

2.2. Pogoji za izdajo začasne odredbe?

Merila, ki jih morajo uporabiti sodišča, izražajo zlasti potrebo po zagotoviti izvršitve zahtevka. V primeru začasne sodne odredbe sta osnovni merili, da mora biti izvršitev nujna, da se prepreči neposredna nevarnost škode ali ohranijo okoliščine, ki so povzročile pravni spor, ali zavarujejo posamezne pravice vlagatelja, ter da neugodnosti, ki jih povzroči ukrep, ne presegajo prednosti, ki lahko s takšnim ukrepom nastanejo. Pri začasni izvršitvi mora sodišče odrediti izvršitev. Diskrecijska pravica se lahko uveljavlja le na zahtevo toženca, da se začasna izvršitev ne sme odrediti. Ukrep zavarovanja se lahko odredi le, če se dokaže, da je poznejša izpolnitev zahtevka ogrožena. Zato mora biti v vseh treh primerih zahtevek sporen, v primeru začasne sodne odredbe in ukrepa zavarovanja pa mora biti ogrožen; merilo pri začasni izvršitvi je varstvo interesov upravičenca.

3. Cilj in predmet začasnih odredb?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet začasnih odredb?

Pri začasni sodni odredbi sodišče odredi izpolnitev zahtev, določenih v zahtevku ali vlogi za začasno sodno odredbo na zahtevo sodišča. To lahko zajema kakršen koli zahtevek, naveden v vlogi.

Na vrh straniNa vrh strani

Začasna izvršitev pomeni izvršitev zahteve iz prvostopenjske sodne odločbe, ki še ni pravnomočna; to lahko vključuje tudi več obveznosti ali storitev.

Z ukrepom zavarovanja lahko sodišče odredi blokado določenega predmeta ali zahteva varščino za denarni zahtevek. Če sodišče odredi varščino za denarni zahtevek, sodni izvršitelj na kraju samem izroči dolžniku nalog, v katerem je varščina določena, in hkrati določi, da mora dolžnik sodnemu izvršitelju takoj plačati ustrezen znesek. Če dolžnik ne izpolni zahteve, lahko sodni izvršitelj zarubi kakršno koli premoženje dolžnika. Za rubež nepremičnine sodni izvršitelj takoj zahteva pri zemljiški knjigi vpis pravice do izvršitve, da se denarni zahtevek zavaruje v zemljiški knjigi.

Pri zavarovanju denarnega zneska sodni izvršitelj z nalogom pozove finančno ustanovo, ki je odgovorna za znesek, do katerega je upravičen dolžnik, da dolžniku ali kateri koli drugi osebi po prejetju poziva ne plača zavarovanega zneska in zneska za kritje stroškov postopka ter da mora enako ravnati v zvezi s prihodnjimi plačili, če saldo na računu ne zadošča za kritje zavarovanega zneska.

Blokada določenega predmeta lahko zajema kakršno koli vredno premično premoženje.

3.2. Kakšni so pravni učinki začasnih odredb?

Pri začasni sodni odredbi in začasni izvršitvi mora dolžnik izpolniti sodno odločbo, ki jo izda sodišče. Na podlagi naloga se lahko začne izvršilni postopek.

Na voljo sta dve vrsti ukrepov zavarovanja z različnimi učinki. Če je namen ukrepa zavarovati zahtevek, mora dolžnik sodnemu izvršitelju izročiti določen denarni znesek. Če denarni znesek, do katerega je upravičen dolžnik, upravlja finančna ustanova, sodni izvršitelj z nalogom pozove to finančno ustanovo, da dolžniku ali kateri koli drugi osebi po prejetju poziva ne plača zavarovanega zneska in zneska za kritje stroškov postopka ter da mora enako ravnati v zvezi s prihodnjimi plačili, če saldo na računu ne zadošča za kritje zavarovanega zneska. Finančna ustanova v osmih dneh od prejema poziva obvesti sodnega izvršitelja, za kakšen znesek je lahko uporabila ukrep, potem pa se lahko dolžnikova sredstva zarubijo le v znesku, ki ne presega preostale terjatve. Če dolžnik nima določenega denarnega zneska, se zarubi drugo premoženje.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri blokadi določenega predmeta lahko dolžnik še naprej uporablja zadevni predmet, če ga ni treba dejansko odstraniti, vendar z njim ne more prosto razpolagati. Če sodni izvršitelj predmet dejansko odstrani, je odprtje prostora, v katerem je predmet shranjen, odstranitev pečata o blokadi ali razpolaganje z blokiranim predmetom ali njegova uporaba kaznivo dejanje, za katerega se storilec kazensko preganja (kršitev glede pečatov).

3.3. Časovna veljavnost začasnih odredb?

O zahtevku za začasno sodno odredbo odloči sodišče v obliki naloga. Nalog velja do razveljavitve, če pa se ne razveljavi, velja do izdaje odločbe o rešitvi zadeve ali pravnomočnosti odločbe na prvi stopnji.

Ukrep zavarovanja velja do izdaje naloga za izvršbo zahtevka ali odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti ukrepa zavarovanja.

Začasna izvršitev pomeni izvršitev obveznosti iz sodne odločbe pred njeno pravnomočnostjo ne glede na to, ali se vloži pritožba ali ne. Zato njena veljavnost ni časovno omejena.

4. Pravna sredstva zoper začasne odredbe?

Ločeno pravno sredstvo se lahko vloži zoper nalog za začasno sodno odredbo. Vložitev takšnega pravnega sredstva urejajo splošna pravila. Upoštevati je treba rok 15 dni. Pravno sredstvo je treba vložiti pri sodišču, ki je izdalo sodno odločbo. Če je pritožba utemeljena, sodišče začasno sodno odločbo razveljavi. Drugače lahko sodišče na zahtevo – ali če vlagatelj odstopi od zahtevkov – spremeni nalog.

Sodišče mora odrediti začasno izvršitev v primerih iz Zakona. Vendar lahko toženec zahteva, da se začasna izvršitev opusti, če bi zanj pomenila nesorazmerno veliko obremenitev. Zahtevek je treba vložiti pri sodišču, ki obravnava zadevo.

Pravno sredstvo zoper nalog za začasno izvršitev se lahko vloži pri sodišču, ki obravnava zadevo. Vendar to nima odložilnega učinka na izvršitev. Stranki lahko pravno sredstvo vložita v 15 dneh od objave naloga.

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Madžarska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 25-10-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo