Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Grčija

Zadnja sprememba: 08-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Grčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
2. Kateri so pogoji za izdajo takih ukrepov? 2.
2.1. Opis postopka 2.1.
2.2. Opis vsebinskih pogojev za odreditev teh ukrepov 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava takšnih ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takšnih ukrepov? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki takšnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost takšnih ukrepov? 3.3.
4. Se je mogoče pritožiti zoper ukrep? 4.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

Opredelitev takšnih ukrepov – Seznam obstoječih ukrepov

Začasni ukrepi in previdnostni ukrepi ter odredbe na splošno pomenijo odobritev začasnega sodnega varstva zaradi obravnave zadeve v okviru glavnega sojenja, ki v zvezi z zaščiteno pravico še poteka ali se bo v kratkem začelo. Namen začasnega sodnega varstva je zagotoviti, da bodo v prihodnosti izpolnjene obveznosti zahtevka, ki ga bo obravnavalo sodišče. Na voljo so naslednji ukrepi: varščina, registracija prepisa hipoteke, preventivni rubež, sodni zaseg, začasna obravnava zahtevkov, začasna ureditev stanja, zaseg, razbremenitev zasega, popis in hramba premoženja pri banki.

2. Kateri so pogoji za izdajo takih ukrepov?

2.1. Opis postopka

Navedene ukrepe vedno odredi sodišče.

Na splošno je za odreditev takšnih ukrepov pristojno sodišče prve stopnje z enim sodnikom. Za izdajo ukrepov je lahko pristojno tudi mirovno sodišče, če gre za začasno ureditev posesti ali lastništva in če je, v skladu s splošnimi določbami grškega Zakona o civilnem postopku, pristojno v glavni zadevi. V teh primerih sodišče prve stopnje z enim sodnikom ni stvarno pristojno. Razen tega je sodišče prve stopnje z več sodniki, ki odloča o glavni stvari, pristojno za odreditev navedenih ukrepov, skupaj s sodiščem prve stopnje z enim sodnikom. Pristojno sodišče je lokalno sodišče, pri katerem poteka sojenje o glavni stvari, navedene ukrepe pa lahko odredi sodišče, ki je najbližje kraju izvršitve teh ukrepov. Sodna odločba, ki odreja te ukrepe, se vroči prizadeti stranki, izvršijo pa jo sodni izvršitelji. Če je sodnemu izvršitelju onemogočeno opravljanje izvršitve, lahko zahteva pomoč policistov. Stroškov ni mogoče preprosto izračunati, ker se odvetniške takse in takse sodnih izvršiteljev razlikujejo. Okvirni stroški so približno 250 EUR.

Na vrh straniNa vrh strani

2.2. Opis vsebinskih pogojev za odreditev teh ukrepov

Sodišče odredi začasne ukrepe, če:

  1. obstajajo nujni razlogi ali če so potrebni, da se prepreči nevarnost, zaščiti ali zavaruje pravica ali uredi stanje in;
  2. se upravičeno domneva, da je treba zaščititi pravico, s katero je povezan ukrep.

Predhodni dokazi za zahtevek morajo biti razumni in morajo utemeljevati odreditev ukrepa, kar pomeni, da ni treba predložiti dokazov v celoti. Zadostujejo le delni dokazi, ki sodišče prepričajo, da lahko obstaja dejansko stanje. Za odobritev zahtevanega sodnega varstva je dovolj, da sodišče ugotovi verjetnost dejstev. Obstajati morajo nujne okoliščine ali nevarnost, da bo tretja stranka, ki zaseže premoženje, odstranila dolžnikovo premoženje, zaradi katerih bi bilo v prihodnosti nemogoče sprožiti postopek za prisilno izvršitev zoper njega, ko bi po zaključku postopka o glavni stvari upnik imel izvršilni naslov.

3. Kaj sta cilj in narava takšnih ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takšnih ukrepov?

Ti ukrepi se uporabljajo za vse premoženje dolžnika na splošno, ne glede na to, ali ga ima v posesti dolžnik ali tretja stranka, če se lahko prenese v skladu s pravili zasebnega prava in ni izvzeto z zakonom. Premoženje, s katerim so lahko povezani ti ukrepi, zajema dolžnikove nepremičnine, premičnine, ki so lahko predmet rubeža, ladje, letala, vozila na kopnem, sredstva na bančnem računu in nematerializirane vrednostne papirje.

Na vrh straniNa vrh strani

3.2. Kakšni so učinki takšnih ukrepov?

Po izdaji sodne odločbe dolžnik ne more razpolagati s premoženjem, če je bila zanj izdana sodna odredba, kot je preventivni rubež premoženja ali prepis hipoteke za nepremičnine. V primeru, da dolžnik ne ravna v skladu s sodno odločbo, se kaznuje po členu 232A grškega Kazenskega zakonika z zaporno kaznijo do 1 leta.

Zakonodajna Uredba 1059/1971 je določila zaupnost bančnih depozitov in najnižjo zaporno kazen 6 mesecev, če člani upravnega odbora, guvernerji ali bančni uslužbenci kršijo to zaupnost. Vseeno to dejstvo ni ovira za preventivni rubež teh depozitov, ker ni nujno, da sodna odločba o sodni odredbi natančno določa bančne depozite ali nematerializirane vrednostne papirje, za katere je na podlagi sodne odredbe začasno prepovedano razpolaganje z njimi. Prav tako s sodno odločbo odrejena prepoved razpolaganja s takšnim premoženjem ne krši zaupnosti, ker se od bank ne zahteva predložitev informacij o njegovem obstoju. V primeru preventivnega rubeža premoženja, ki ga imajo tretje stranke, morajo te navesti, ali obstaja zoper premoženje kaka terjatev ali pravica in ali je odrejen drug rubež ter za kak znesek.

3.3. Kakšna je veljavnost takšnih ukrepov?

V skladu z zakonom ti ukrepi veljajo:

  1. do izdaje pravnomočne sodne odločbe v postopku o glavni stvari zoper stranko, ki je zahtevala sodno odredbo, ki je postala pravnomočna;
  2. do izdaje pravnomočne sodne odločbe v njegovo korist in izvršitve te sodne odločbe;
  3. v primeru rešitve postopka o glavni stvari;
  4. če je od zaključka ali razveljavitve sojenja na drugačen način minilo 30 dni;
  5. če sodišče, ki je izdalo nalog, ali sodišče, ki je odločalo o glavni stvari, na podlagi novih dejstev prekliče ali spremeni nalog, ne da bi zato bila potrebna nova dejstva; in
  6. če sodna odločba določa rok za sprožitev postopka o glavni stvari in postopek ni sprožen v navedenem roku.

Če se ena od strank, ki je bila pravočasno pozvana v skladu s pravno naravo, ne udeleži obravnave, se ji sodi v njeni odsotnosti, sodišče pa preuči zadevo, kot da so navzoče vse stranke v sporu, ker zamudna sodba v postopku za izdajo začasnega ukrepa ne pomeni domneve o sprejetju dejstev, določenih v ustreznem zahtevku. Sodišče lahko ponovno preuči zadevo, če se stranka, ki ji je bilo sojeno v njeni odsotnosti, sklicuje na nova dejstva, na podlagi katerih bi sodišče, če bi bilo seznanjeno z njimi, odredilo drugačen ukrep. Ta stranka lahko zahteva preklic ali spremembo sodne odločbe.

4. Se je mogoče pritožiti zoper ukrep?

Zoper sodno odločbo o odreditvi ukrepov se ni mogoče pritožiti, razen zoper sodno odločbo za začasno ureditev posesti ali lastništva, za katero zakon izrecno navaja možnost pritožbe pri pristojnem sodišču prve stopnje z več sodniki v 10 dneh po vročitvi sodne odločbe. Po preučitvi zadeve sodišče sodno odločbo, zoper katero je bil vložen ugovor, potrdi ali razveljavi, ta sodna odločba pa velja začasno. Stranka v sporu lahko vloži zahtevek za preklic ali spremembo sodne odločbe (kot je navedeno zgoraj), tretja stranka, ki ni bila pozvana pred sodišče in ni sodelovala pri sojenju, vendar ima tožbeno pravico, pa lahko tudi vloži vlogo za preklic ali spremembo sodne odločbe (z vložitvijo ugovora).

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Grčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 08-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo