Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Nemčija

Zadnja sprememba: 09-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Nemčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
1.1. preventivni zaseg premičnega premoženja in odvzem prostosti dolžnika (člen 916 in naslednji členi Zakonika o civilnem postopku [ZPO]) 1.1.
1.2. Začasna sodna odredba (člen 935 in naslednji členi ZPO) 1.2.
1.3. Obvestilo o rubežu (člen 845 ZPO) 1.3.
1.4. Izvršitev začasnih izvršilnih nalogov (člen 708 in naslednji členi ZPO) 1.4.
2. Kaj so pogoji za izdajo takšnih ukrepov? 2.
2.1. Opis postopka 2.1.
2.2. Opis vsebinskih pogojev 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava teh ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takšnih ukrepov? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki takšnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost takšnih ukrepov? 3.3.
4. Ali se je mogoče pritožiti zoper ukrep? 4.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

To so ukrepi za zaščito upnika z začasnim rubežem dolžnikovega premoženja ali z začasno ureditvijo pravnega položaja, čeprav ukrepi sami ne zadovoljijo upnika.

Podrobnosti o posameznih ukrepih si oglejte spodaj:

1.1. preventivni zaseg premičnega premoženja in odvzem prostosti dolžnika (člen 916 in naslednji členi Zakonika o civilnem postopku [ZPO])

Preventivni zaseg se izvrši z izdajo naloga o prisilni izvršitvi zoper premoženje dolžnika (člen 928 ZPO), odvzem prostosti pa se lahko izvede v obliki pripora dolžnika ali v obliki kakšnih drugih omejitev njegove prostosti, ki jih izrecno odredi sodišče (člen 933 ZPO).

1.2. Začasna sodna odredba (člen 935 in naslednji členi ZPO)

To je nalog sodišča z začasnim učinkom za zaščito zahtevka ali ohranitev miru v skladu z zakonom.

1.3. Obvestilo o rubežu (člen 845 ZPO)

Obvestilo o rubežu je zasebno sredstvo prisilne izvršitve s strani upnika.

1.4. Izvršitev začasnih izvršilnih nalogov (člen 708 in naslednji členi ZPO)

Tu gre za izvršitev sodnih odločb sodišča, ki z objavo niso postali formalno pravnomočni.

2. Kaj so pogoji za izdajo takšnih ukrepov?

2.1. Opis postopka

Za vsakega od zgoraj opisanih ukrepov je treba pri sodišču vložiti ustrezen zahtevek. Edini primer, v katerem lahko upnik ukrepa brez predhodne vložitve zahtevka pri sodišču (ali pa da v njegovem imenu ukrepa sodni izvršitelj), je z obvestilom o rubežu [Vorpfändung]. Če se vroči obvestilo o rubežu, mora sodišče v enem mesecu izdati nalog za izvršitev zasega, da zaseg velja za izvršljivega v obdobju, določenem v vročitvi (člen 845(2) ZPO).

Na vrh straniNa vrh strani

Odvzem prostosti dolžnika ali preventivni zaseg in začasna sodna odredba so veljavni le s sodnim nalogom – odvisno od tega, ali je pred sodno odločbo potekala ustna obravnava ali ne, bodo takšni nalogi sodbe sodišča [Urteile] ali sklepi [Beschlüsse].

Obvestilo o rubežu (za podrobnosti glejte zgoraj) se ne izda kot nalog sodišča. V tem primeru upnik sam prevzame pobudo (običajno z imenovanjem sodnega izvršitelja, da ukrepa v njegovem imenu) in skuša doseči izvršitev na osnovi izvršljive pravne listine tako, da med potekom izvršitve zahtevka ali drugih pravic dolžnikovemu dolžniku in dolžniku samemu vroči pisno izjavo (ali jo da vročiti), da namerava upnik izvršiti pravico ali zahtevek z zasegom (člen 845(1) ZPO). Obvestilo dolžnikovega dolžnika velja kot odvzem prostosti, kot je opredeljen v členu 930 ZPO, če se zaseg dolga izvede v enem mesecu (člen 845(2) ZPO).

Začasna izvršitev sodne odločbe se izreče na predlog v sodni odločbi sami. Omogoča izvršitev, preden postane sodna odločba formalno pravnomočna. Izvršitev sodne odločbe, ki je le začasno izvršljiva, je lahko odvisna od plačila varščine (člena 708, 709 ZPO).

Za izdajo naloga za odvzem prostosti ali zaseg sta pristojni sodišče, ki obravnava glavno zadevo, in okrajno sodišče [Amtsgericht] okraja, v katerem je premoženje, ki se rubi, ali oseba, ki se ji omeji prostost. Za izdajo začasne sodne odredbe je pristojno le sodišče, ki obravnava glavno zadevo.

Pri vložitvi zahtevka za nalog za odvzem prostosti/zaseg ali za začasno sodno odredbo upnik ne potrebuje pravnega zastopnika.

Izvrševanje začasnih previdnostnih ukrepov sodi v glavnem na delovno področje sodnega izvršitelja.

Na vrh straniNa vrh strani

Stroški

Zakon o sodnih taksah [Gerichtskostengesetz – GKG] določa, da se plača polna taksa [volle Gebühr] za postopek vložitve zahtevka za izdajo naloga za odvzem prostosti/zaseg ali začasno sodno odredbo. Višina takse se določi na podlagi vrednosti spornega predmeta. Njegovo vrednost oceni sodišče od primera do primera v skladu z interesom prosilca po zasegu dolžnikovega premoženja. Tabela s taksami za vrednosti spornega predmeta do 500 000,00 EUR je priložena tem napotkom kot Priloga 1 PDF File (PDF File 34 KB). Če je zahtevek predmet ustne obravnave in če se zadeva ne konča z umikom zahtevka pred zaključkom ustne obravnave, pripoznavo dolga, odpovedjo ali poravnavo, se plača višja taksa, enaka 300 %. Stroške nosi predvsem tista stranka, kateri to naloži sodišče v svoji sodni odločbi – razen tega je prosilec kot pobudnik postopka tudi odgovoren za stroške.

Izvršitev sodnega naloga s sredstvi državne prisile (izvršitev) se izvede v skladu s predpisi, ki so veljavni za izvršitev sodnih odločb.

Sodni izvršitelj zaračuna takso v višini 2,50 EUR za vsako poštno vročitev obvestila o rubežu dolžniku in dolžnikovemu dolžniku, ki je imenovan v obvestilu. Razen tega je treba plačati še poštne stroške in stroške, ki se zaračunajo za vsako potrebno overovitev. Taksa za osebno vročitev obvestila s strani sodnega izvršitelja je 7,50 EUR, hkrati pa se v tem primeru plačajo tudi njegovi potni stroški. Ti se gibljejo od 2,50 EUR do 10,00 EUR, odvisno od razdalje, ki jo izvršitelj prepotuje do naslovnikovih prostorov. Taksa sodnega izvršitelja za pripravo obvestila o rubežu v imenu upnika (stavek 2 člena 845(1) ZPO) znaša 12,50 EUR za kritje stroškov uradnega dejanja.

Na vrh straniNa vrh strani

Prisilna izvršitev začasne izvršilne sodne odločbe se ne razlikuje bistveno od prisilne izvršitve pravno izvršljivega naloga. Vseeno zakon glede na naravo odobrene terjatve določa različne možnosti prisilne izvršitve.

Če dolžnik pripozna, da mora plačati določen denarni znesek, upnik pogosto pooblasti sodnega izvršitelja, da izvrši sodno odločbo sodišča. Za zaseg premičnega premoženja s strani sodnega izvršitelja se zaračuna taksa v višini 20,00 EUR. Če sodni izvršitelj za svoje delo porabi več kot tri ure, je treba plačati še dodatnih 15,00 EUR za vsako dodatno začeto uro. Razen tega se zaračunajo tudi vsi potrebni stroški, ki jih ima sodni izvršitelj. Upnikova upravičenost do izplačila mu lahko da pravico, da predlaga sodišču odmero zasega na podlagi njegovih zahtevkov (npr. odmera zasega na podlagi dolžnikovih dohodkov – člen 829 ZPO). Za postopek v zvezi z vložitvijo zahtevka in naključne stroške (zlasti stroške vročitve sodne odločbe) se odmeri taksa v višini 10,00 EUR in se zaračuna posebej.

Pri izvršitvi dolžnikovega nepremičnega premoženja se v zvezi z dolgom vpiše hipoteka za zavarovanje dolga ali se premoženje prisilno proda na dražbi ali pa pride pod prisilno upravo. Zakon o stroških v zadevah, ki vključujejo prostovoljno sodno pristojnost (Zakonik o stroških – KostO), določa, da se za vpis hipoteke za zavarovanje dolga v zemljiško knjigo plača polna taksa, ki je sorazmerna z vrednostjo dolga, ki ga je treba zavarovati. Tabela s taksami za vrednosti do 1 milijona EUR je priložena tem napotkom kot Priloga 2 PDF File (PDF File 36 KB). Za vložitev zahtevka za izdajo naloga, ki nalaga prisilno prodajo nepremičnine na dražbi ali prisilno upravo nepremičnine, se zaračuna taksa v višini 51,00 EUR.

Na vrh straniNa vrh strani

Če mora dolžnik v skladu s sodno odločbo sodišča izročiti del premičnega premoženja, bo sodni izvršitelj na predlog upnika izvršil odločbo sodišča. Za zadevno uradno dejanje se zaračuna taksa v višini 20,00 EUR. Če mora dolžnik v skladu s sodno odločbo sodišča izročiti del nepremičnine ali stanovanje, je treba za delo v zvezi z izpraznitvijo premoženja plačati 75,00 EUR. Razen tega se zaračunajo tudi dodatni stroški sodnega izvršitelja, zlasti tisti za delo tretjih strank (npr. stroški izpraznitve, stroški ključavničarja itd.). Če sodni izvršitelj za svoje delo porabi več kot tri ure časa, je treba plačati še nadaljnjih 15,00 EUR za vsako dodatno začeto uro.

2.2. Opis vsebinskih pogojev

Izdaja naloga za odvzem prostosti ali zaseg predvideva, da obstajajo dolg (zahtevek z zasegom) in razlogi za odvzem prostosti ali rubež. V primeru preventivnega zasega premičnega premoženja, s katerim se zaseže celotno dolžnikovo premoženje, ki se lahko zarubi, velja, da razlogi za zaseg obstajajo, če obstaja bojazen, da bo dolžnik z nedopustnim ravnanjem preprečil ali znatno oviral izvršitev sodne odločbe sodišča, npr. z odstranitvijo ali skrivanjem svojega premoženja.

Odvzem prostosti, tj. odvzem prostosti dolžnika samega, je prav tako namenjen temu, da se dolžniku prepreči, da bi odstranil morebitno razpoložljivo premoženje in premičnine, ki se jih lahko zarubi. Vendar pa se ta lahko odredi le, če se zahtevana stopnja varstva za upnika ne more doseči s preventivnim zasegom premičnega premoženja.

Z začasno sodno odredbo se opredeli in ohrani začasen pravni položaj. Njen namen je preprečiti, da bi bilo zaradi spremembe sedanjega položaja uresničevanje pravic stranke preprečeno ali znatno oteženo. Sodna odredba ureja zahtevke za izročitev ali začasno odobritev ali izvedbo določenega dejanja (členi 935, 938, 940 ZPO). Predpisi, ki se uporabljajo za začasno sodno odredbo, so pravzaprav tisti, ki se uporabljajo za vložitev zahtevka za odvzem prostosti ali zaseg (člen 936 ZPO).

Na vrh straniNa vrh strani

Razlogov in upravičenosti za odvzem prostosti ali zaseg ni treba dokazati, ampak je treba predložiti zadostne dokaze (člen 920(2) ZPO). Enako velja za izdajo začasne sodne odredbe (člen 936 ZPO).

Ključni dejavnik za izdajo takšnih previdnostnih ukrepov je „nuja“. Upnik mora sodišče prepričati o tem, da je hitro ukrepanje edini način za zaščito položaja, ker obstaja neposredna nevarnost za kršitev njegovih pravic.

3. Kaj sta cilj in narava teh ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takšnih ukrepov?

Previdnostni ukrepi zajemajo vsako premoženje, za katero velja prisilna izvršitev.

3.2. Kakšni so učinki takšnih ukrepov?

Odvzem prostosti ali zaseg učinkuje kot rubež, s katerim tako dolžniki in tudi dolžnikovi dolžniki izgubijo svoje pravice do razpolaganja z zaseženim premoženjem.

Rubež je zaščiten s predpisom iz člena 136 nemškega Kazenskega zakonika [StGB] – kršitev rubeža. Kršitve lahko sprožijo tudi civilne odškodninske zahtevke.

V primerih odvzema prostosti ali zasega člen 945 ZPO določa, da je stranka, ki je vložila zahtevek za nalog, tudi odškodninsko odgovorna, če se izkaže, da od samega začetka ni bilo razlogov za izdajo naloga za odvzem prostosti/zaseg ali začasno sodno odredbo, ali če je sodna odločba sodišča razveljavljena na podlagi člena 936(2) ali 942(3) ZPO.

Upnik lahko v roku enega meseca vloži zahtevek za izvršitev naloga za odvzem prostosti/zaseg ali začasno sodno odredbo. V ta namen se načeloma uporabljajo splošni predpisi o prisilni izvršitvi (člena 928, 936 ZPO). Preventivni rubež se izvrši na podlagi rubeža (člen 930 ZPO), odvzem prostosti upnika pa na podlagi izdaje sodnega naloga za odvzem prostosti (člen 933 ZPO).

Na vrh straniNa vrh strani

Za začasne sodne odredbe velja naslednje: sodni izvršitelj izvrši nalog za odstranitev premoženja v skladu s členom 883 ZPO. Nalogi za izvršitev ali opustitev določenih dejanj se izdajo v skladu s členom 887 ZPO (sodno pooblastilo za upnika, da razumno ukrepa) ali v skladu s členoma 888 in 890 ZPO (nalog v zvezi z penali/priporom ali globami/priporom zaradi opustitve, nesprejemljivega ravnanja ali opustitve in začasne odobritve).

V primeru zasega dobroimetja na banki se uporablja poseben postopek, in sicer da se v skladu s členom 835(3) ZPO zarubljeno dobroimetje dolžnika, ki je fizična oseba, ne more izplačati upniku iz dobroimetja, dokler ne pretečeta dva tedna od vročitve potrdila o nakazilu dolžnikovemu dolžniku. Ta postopek omogoča dolžniku vložitev zahtevka za oprostitev zasega, preden se upniku izvršitve izplača dobroimetje.

3.3. Kakšna je veljavnost takšnih ukrepov?
Ali zakon določa kakršen koli rok ali je rok določen s sodno odločbo?

Izvršitev naloga za odvzem prostosti/zasega ali začasno sodno odredbo je nedopustna, če je od dneva vročitve sodne odločbe sodišča minil en mesec.

Ali je ukrep veljaven do trenutka, ko sodišče izda sodno odločbo, ali dokler ne izda drugega ukrepa?

Ukrepi veljajo tako dolgo, dokler obstajajo razlogi za previdnostno zavarovanje ali začasna narava okoliščin.

Ali obstaja rok za zaslišanje obeh strank, če je bil ukrep prvotno odrejen na pobudo le ene stranke?

Postopek odvzema prostosti/zasega ne zahteva nujno, da se zaslišita obe stranki (člen 922 ZPO). Če dolžnik vloži pritožbo, je treba izvesti ustno obravnavo (člen 924 ZPO). V primeru zahtevka za izdajo začasne sodne odredbe je treba vedno izvesti ustno obravnavo. To se lahko opusti le v nujnih primerih ali v primeru zavrnitve zahtevka (člen 937(2) ZPO).

Roki za zaslišanje vpletenih strank niso določeni.

4. Ali se je mogoče pritožiti zoper ukrep?

Sodni nalog za odvzem prostosti/zaseg ali začasno sodno odredbo se lahko izda kot pravnomočna sodba sodišča (po ustni obravnavi) ali sklep (člena 922, 936 ZPO).

Stranke se lahko pritožijo zoper sodbo, če morajo plačati več kot 600 EUR.

Za izdajo sklepa velja naslednje:

Dolžnik lahko vloži pritožbo zoper sklep o odvzemu prostosti/zasegu ali začasni sodni odredbi (člen 924 ZPO). Na podlagi ustne obravnave se potem s pravnomočno sodbo odloči o zakonitosti ukrepa.

Če se zahtevek zavrne, lahko upnik vloži takojšnjo pritožbo v dveh tednih od vročitve sklepa o zavrnitvi. Enako velja, če sklep določa odvzem prostosti/zaseg ali začasno sodno odredbo, hkrati pa odreja, da mora upnik plačati varščino.

Razen tega lahko dolžnik vloži zahtevek za razveljavitev naloga za odvzem prostosti/zaseg ali začasno sodno odredbo, ker upnik ni vložil zahtevka v predpisanem roku (člen 926 ZPO) ali ker so se okoliščine spremenile (člen 927 ZPO).

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Nemčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 09-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo