Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi

Zadnja sprememba: 17-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


„Sprožili ste tožbo pri sodišču, vendar ste zaradi počasnih postopkov izgubili voljo.“

Bojite se, da bo dolžnik izkoristil dolge postopke in različna pravna sredstva, s katerimi se bo izognil upnikom pred dejansko izdajo sodne odločbe. Na primer, lahko razglasi plačilno nesposobnost ali prenese svoje premoženje. Če se to zgodi, lahko pri sodišču zahtevate sprejetje začasnih ukrepov.

Sodišče lahko odredi začasne ukrepe ali previdnostne ukrepe v zvezi s premoženjem dolžnika. Namen teh ukrepov je za določeno obdobje predpostaviti končno sodno odločbo o glavni stvari, da se zagotovi možnost njene izvršitve. Vseeno je treba razlikovati več okoliščin.

1. Previdnostni ukrepi

Sodišče Evropskih skupnosti je previdnostne ukrepe opredelilo kot ukrepe za zaščito pravic, o priznanju katerih odloča sodišče v drugih postopkih o glavni stvari, ter za ohranitev sedanjega dejanskega in pravnega stanja. V praksi ti ukrepi omogočajo upniku, da se zaščiti pred nevarnostjo, da ne bi prejel plačila, za to pa sta na voljo dva načina: dolžniku se odredi prepoved razpolaganja s premoženjem ali pa se premoženje zastavi, na podlagi česar lahko upnik zahteva vrnitev premoženja s strani nadaljnjih pridobiteljev, če dolžnik odtuji premoženje.

Primeri previdnostnih ukrepov:

  • preventivni rubež premičnega premoženja ali denarnih zneskov dolžnika;
  • prisilna sodna uprava spornega premoženja, ki mora ostati v sedanjem stanju do izdaje sodne odločbe;
  • rubež z zastavno pravico na nepremičnini, premoženju podjetja in dragih vrednostnih papirjih. Pri tem je treba upoštevati pravila o obveščanju.

Pogoji za odreditev previdnostnih ukrepov:

  • Ko vložite zahtevek, lahko sodišče (ki je lahko, odvisno od države članice, sodišče, ki obravnava zadevo, ali posebno sodišče, pristojno za začasne ukrepe in previdnostne ukrepe) zahteva predložitev dokazila, da lahko uspete in da obstaja nevarnost, da vam dolžnik ne bo povrnil dolga.
  • Sodišče določi z nalogom premoženje, ki ga zajema ukrep, do določenega zneska, sorazmernega z zahtevkom, ki ste ga vložili. Nekaterega blaga in premoženja ni mogoče rubiti (oblačil, hrane, nekaterih kosov pohištva, dela plače), s čimer se zagotovi primeren življenjski standard dolžnika in njegove družine. Dolžnik lahko ukrepu ugovarja in zahteva odpravo rubeža. Če je sodišče o glavni stvari odločilo v vašo korist in je o tem izdalo izvršljivo pravnomočno sodno odločbo, lahko zahtevate spremembo rubeža v izvršilni nalog.

2. Začasni ukrepi

Na vrh straniNa vrh strani

V drugih nujnih okoliščinah ne zadostujejo le previdnostni ukrepi. Sodišče lahko zato odredi nekatere začasne ukrepe, ki imajo podoben učinek kot pričakovana sodna odločba o glavni stvari. Pravnomočna sodna odločba lahko te začasne ukrepe potrdi ali razveljavi.

Podobno kot previdnostne ukrepe, sodišče tudi začasne ukrepe sprejme pred izdajo sodne odločbe o glavni stvari, prav po tem pa se razlikujejo od začasne izvršitve.

3. Začasna izvršitev

Sodišče je izdalo sodno odločbo v vašo korist, vseeno pa obstaja možnost pritožbe ali ugovora. Ker se bojite, da bi se dolžnik lahko pritožil le zato, da bi se postopek podaljšal, lahko predlagate takojšnjo izvršitev sodne odločbe. V večini takšnih primerov sodišče odredi začasno izvršitev sodne odločbe. Za to morajo biti, odvisno od države članice, izpolnjene nekatere zahteve (nujnost, varščina, ki jo položi upnik, načelo kontradiktornega postopka, zahtevek, zoper katerega ni mogoče ugovarjati, čeprav se zoper sodno odločbo lahko še vedno vloži pritožba, itd.).

S primerjavo nacionalne zakonodaje je mogoče ugotoviti, da začasni ukrepi in previdnostni ukrepi niso skoraj nikjer opredeljeni ter da se pravni sistemi precej razlikujejo. Razkorak med državami članicami je še večji, če lahko zaradi teh ukrepov postane postopek o glavni stvari odveč in če je zaradi njih mogoče obiti običajna pravila o sodni pristojnosti. Prav tako so neenakomerno razporejene pristojnosti sodišč, ki obravnavajo zahtevke za začasno izvršitev – v nekaterih državah članicah ni dovoljena izdaja nobene odločbe, ki bi lahko predpostavljala končno odločitev.

Bistvene so tudi razlike v zvezi s pogoji za odreditev teh ukrepov. Zahteva po nujnosti se na primer vedno pogosteje razlaga precej široko.

Velike razlike so tudi v zvezi z naravo blaga in premoženja, ki so lahko predmet teh ukrepov, z vrsto ukrepov, ki so na voljo, ter razmerjem med sodiščem, ki odredi začasne ukrepe ali previdnostne ukrepe, in sodiščem, pri katerem poteka obravnava o glavni stvari. Prav tako se precej razlikujejo formalni vidiki. Medtem ko mora v veliko državah članicah previdnostne ukrepe odobriti sodišče, ki je lahko v nekaterih od njih specializirano v drugih pa redno, v drugih državah članicah odobritev ni potrebna. V nekaterih državah članicah je postopek zlasti enostranski, v drugih pa je celoten postopek kontradiktoren, razen v najnujnejših zadevah, da se preprečijo nepričakovane situacije.

S klikom na zastave držav članic so na voljo informacije o postopkih v zvezi z začasnimi ukrepi in previdnostnimi ukrepi.

S klikom na ikono Pravo Skupnosti so na voljo informacije o začasnih ukrepih in previdnostnih ukrepih v drugi državi članici.

Informacije o mednarodnih konvencijah si lahko ogledate, če kliknete na ikono Mednarodno pravo.

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 17-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo