Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Finska

Zadnja sprememba: 30-10-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Finska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
2. Kateri so pogoji za izdajo ukrepov? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Vsebinski pogoji 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava teh ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet ukrepov? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki ukrepov? 3.2.
3.3. Kolikšna je veljavnost ukrepov? 3.3.
4. Ali se je mogoče pritožiti zoper ukrep? 4.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

Na Finskem lahko dolžnik ali drug toženec v civilnem ali gospodarskem postopku pridobi ukrepe zavarovanja v svojo korist. Namen ukrepov zavarovanja je zagotoviti, da se sodna odločba, ki bo izdana pozneje v zvezi z vsebino, lahko izvrši. Določbe, ki urejajo odrejanje ukrepov zavarovanja, so določene v poglavju 7 Zakonika o postopku in določbah o izvrševanju sodnih odločb v poglavju 7 Zakona o izterjavi dolga. Obstajajo tri vrste takšnih ukrepov zavarovanja:

  1. rubež za zavarovanje dolgovanega finančnega dolga,
  2. rubež za zavarovanje lastništva ali druge prednostne pravice in
  3. drugi ukrepi zavarovanja (splošni ukrepi zavarovanja).

Ti ukrepi zavarovanja, ki so na voljo v vseh vrstah civilnih zadev, so opisani spodaj. Obstajajo tudi ukrepi zavarovanja, ki so na voljo v nekaterih vrstah sporov v skladu s posebno zakonodajo. Primeri vključujejo ukrepe zavarovanja za zavarovanje dokaza v civilnih zadevah v zvezi z industrijskimi in avtorskimi pravicami. V kazenskih zadevah se lahko uporabi Zakon o prisilnih ukrepih; prisilni ukrepi, predvideni v Zakonu, vključujejo rubež, omejitev razpolaganja in zaseg.

Obstaja razlika med ukrepi zavarovanja in predhodno (začasno) izvršitvijo sodne odločbe v civilni zadevi. Slednja velja za izvršitev sodne odločbe, preden postane pravnomočna ali se nanjo ni mogoče pritožiti. Sodna odločba v civilni zadevi, ki še ni pravnomočna, je običajno neposredno pravno izvršljiva, vendar pa se izvršitev običajno ne sme opraviti v celoti. Na primer, v skladu z nepravnomočno sodno odločbo sodišča prve stopnje v zvezi z zapadlim dolgom se premoženje dolžnika lahko zarubi, če dolžnik ne položi varščine za zapadle dolgove. Z zarubljenim premoženjem pa se lahko razpolaga in se z iztržkom poplača upnika, le če upnik položi varščino zanj. Nasprotno pa je zamudna sodna odločba v celoti izvršljiva.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Kateri so pogoji za izdajo ukrepov?

2.1. Postopek

Odločitev o izdaji zadevnih ukrepov zavarovanja sprejme redno sodišče (okrožno sodišče prve stopnje). Ukrepe zavarovanja, ki jih izda sodišče, izvrši sodni izvršitelj. Zahteve za ukrepe zavarovanja se vložijo pri sodišču, kjer potekajo meritorni pravni postopki. Kjer pravni postopki še niso bili sproženi, je treba zahtevo za ukrepe zavarovanja vložiti pri okrožnem sodišču, kjer se bodo najverjetneje sprožili meritorni postopki. Na Finskem ni nobene zahteve, da mora stranko zastopati pravnik, vendar kadar stranko zastopa pravnik, je vrsta pravnika običajno lakimies.

Sodišče na koncu ne more odobriti zahteve za ukrepe zavarovanja, če toženec pred tem nima možnosti, da je zaslišan. Sodišče pa lahko odobri zahtevo vlagatelja za začasne ukrepe zavarovanja brez zaslišanja druge stranke, kadar bi bil lahko namen ukrepa zavarovanja sicer neuspešen. V praksi se lahko ukrepe zavarovanja pridobi zelo hitro. Začasna odločba je veljavna do sprejetja nasprotne odločbe.

Kadar ima vlagatelj razloge za izterjavo dolga, vendar izterjave ni mogoče opraviti takoj, lahko sodni izvršitelj v nekaterih okoliščinah neposredno izda začasne ukrepe zavarovanja. Spodaj so obravnavani le ukrepi zavarovanja, ki jih odredi sodišče.

2.2. Vsebinski pogoji

Zahteve za odreditev rubeža za zavarovanje zapadlega dolga ali prednostne pravice so naslednje:

  1. vlagatelj mora imeti dobro utemeljeno zadevo, da se dolg, ki mu ga dolguje toženec, lahko zarubi ali da ima prednostno pravico do zadevnega premoženja in
  2. obstajati mora nevarnost, da bo toženec ravnal tako, da bo ogrozil dolg, ki ga dolguje vlagatelju, ali vlagateljevo pravico.

Ustrezno temu drugi ukrepi zavarovanja zahtevajo zadosten dokaz o drugi pravici in nevarnosti, da bo morda toženec kršil to pravico.

Na vrh straniNa vrh strani

Pred izvršitvijo ukrepov zavarovanja mora vlagatelj položiti varščino pri sodnem izvršitelju.

3. Kaj sta cilj in narava teh ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet ukrepov?

Vse vrste premoženja so lahko predmet ukrepov zavarovanja. Če je namen rubeža zavarovanje zapadlega dolga, sodišče odredi rubež premičnin ali nepremičnin, ki so v lasti toženca, do vrednosti, s katero se zavaruje dolg, ki se dolguje vlagatelju. Sodni izvršitelj potem odloči, kateri deli toženčevega premoženja bodo zarubljeni na podlagi začasne odredbe. Če je namen rubeža zavarovanje prednostne pravice, sodišče odredi, da se zarubi določeno premoženje, za katerega velja pravica, in sodni izvršitelj izvrši odredbo zoper to premoženje.

Z ukrepi zavarovanja lahko sodišče:

  1. s kaznijo zagrozi, da toženec nečesa se sme storiti ali se nečesa lotiti;
  2. s kaznijo zagrozi, da toženec nekaj mora storiti;
  3. dovoli vlagatelju, da nekaj stori ali naroči, da se nekaj stori;
  4. odredi, da se premoženje toženca prenese v last ali skrbništvo agenta; ali
  5. odredi nekatere druge ukrepe zavarovanja, potrebne za zavarovanje pravic vlagatelja.
3.2. Kakšni so učinki ukrepov?

Kadar se izvrši odredba o rubežu premoženja, dolžnik izgubi nadzor nad premoženjem. Razpolaganje s premoženjem, ki je predmet naloga za rubež, je kaznivo dejanje. Kadar so sredstva na bančnem računu dolžnika predmet naloga za rubež, banka ne sme sprostiti sredstev nikomur, razen sodnemu izvršitelju. Nalog za rubež pa, nasprotno, ne podeljuje osebi, ki je predlagala nalog, nobene prednostne pravice, v zvezi z dolžnikovimi drugimi upniki, do sredstev, ki so predmet naloga.

Na vrh straniNa vrh strani

Posledice drugih ukrepov zavarovanja so odvisne od vsebine ukrepov.

3.3. Kolikšna je veljavnost ukrepov?

V enem mesecu od izdaje odločbe o ukrepih zavarovanja mora vlagatelj vložiti tožbo v zvezi z vsebino pri sodišču ali sprožiti drug postopek, ki lahko privede do izvršljive odločbe, kot je arbitraža. Če tega ne stori, se ukrepi zavarovanja prekličejo. Lahko se prekličejo tudi, če zaradi katerega drugega razloga osnova, na podlagi katere so bili izdani, ne velja več. Kadar mora sodišče izdati meritorno sodno odločbo, mora hkrati izdati nalog za ukrepe zavarovanja.

Vlagatelj je prvotno odgovoren za stroške, ki nastanejo zaradi ukrepov zavarovanja. Kadar se izkaže, da so ukrepi zavarovanja neutemeljeni, je vlagatelj odgovoren za škodo, ki jo povzroči toženec zaradi ukrepov, ne glede na to, ali je bil malomaren. Za zavarovanje pred to možnostjo mora vlagatelj položiti varščino pred izvršitvijo ukrepov zavarovanja. Na splošno velja, da lahko toženec prepreči izvršitev ukrepov s pologom varščine.

4. Ali se je mogoče pritožiti zoper ukrep?

Pritožba se lahko vloži pri višjem sodišču (pritožbeno sodišče, vrhovno sodišče) zoper odločbo sodišča o izdaji ukrepov zavarovanja. Pritožba ne prepreči izvršitve odločbe, razen če sodišče, ki obravnava pritožbo, prekliče to odločbo. Vendar pa se ni mogoče pritožiti zoper odločbo o začasnih ukrepih zavarovanja.

Pritožba se lahko vloži pri okrožnem sodišču zoper ukrep ali odločbo sodnega izvršitelja v zvezi z izvršitvijo ukrepov zavarovanja. Pritožbo lahko vloži tudi, na primer, tretja oseba, ki meni, da je bilo zarubljeno njeno premoženje kot posledica dolžnikovega dolga.

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Finska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 30-10-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo