Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Češka republika

Zadnja sprememba: 26-02-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Češka republika

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
2. V katerih pogojih se lahko izdajo taki ukrepi? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Materialni pogoji 2.2.
3. Cilj in narava takih ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste sredstev so lahko predmet takšnih ukrepov? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki takih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost takih ukrepov? 3.3.
4. Ali obstaja možnost pritožbe zoper ukrep? 4.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

Razlikujemo med začasnimi ukrepi in ukrepi za zavarovanje dokazov.

Sodišče lahko izda začasni ukrep, ki začasno ureja razmerja med strankami, pred začetkom postopka ali med postopkom, da bi zagotovilo izvršbo sodne odločbe. Preden se začne redni sodni postopek, lahko sodišče tudi zavaruje (tj. izvede) dokaze (npr. zasliši pričo, naroči mnenje izvedenca, pregleda listino), če obstaja bojazen, da jih bo pozneje nemogoče ali zelo težko dobiti.

2. V katerih pogojih se lahko izdajo taki ukrepi?

2.1. Postopek

Stranka v sodnem postopku, ki želi zavarovati določene dokaze ali doseči izdajo začasnega ukrepa, mora za to zaprositi sodišče, ki obravnava primer. Izjema so začasni ukrepi v postopkih, ki jih sodišče lahko začne po uradni dolžnosti (npr. pri skrbništvu nad mladoletnimi osebami, v zvezi s tem, ali je dopustno prepustiti neko osebo zdravstveni ustanovi ali jo tam obdržati, pri odločanju o pravni in poslovni sposobnosti, o skrbništvu, v zapuščinskih primerih, razglasitvi neke osebe za mrtvo, pri odločanju o veljavnosti zakonske zveze). Sodišče bo v takih primerih odredilo začasne ukrepe po uradni dolžnosti in za to ni treba vložiti nobene posebne vloge na sodišču. Stranka, ki predlaga izdajo začasnih ukrepov ali zavarovanje dokazov, ne potrebuje pravnega zastopnika.

Začasne ukrepe odredi sodišče, ki je stvarno pristojno za postopke. Zavarovanje dokazov izvede sodišče, ki bi bilo stvarno pristojno za zadevne postopke, ali sodišče, na območju pristojnosti katerega je ogroženo dokazno gradivo.

Na vrh straniNa vrh strani

Dokazi se lahko zavarujejo tudi z zapisnikom, ki ga sestavi notar ali sodni uradnik, če so se zadevna dejstva zgodila v navzočnosti notarja ali sodnega uradnika ali če notar ali sodni uradnik potrjuje dejansko stanje. Izvršitev odločbe, ki odreja začasne ukrepe, je v rokah sodnih izvršiteljev (tj. delavcev sodišča) ali pa je zanjo pooblaščen sodni uradnik (tj. fizična oseba, ki je pooblaščena za izvršbo).

Za vlogo predloga za zavarovanje dokazov se taksa ne zaračunava. Taksa za predlog za izdajo začasnih ukrepov znaša 500 CZK, razen kadar se predlog vloži v postopkih za poravnavo terjatev, za katere se sodne takse ne zaračunavajo. Nekateri postopki so povsem oproščeni sodne takse; plačilo sodne takse se ne zahteva niti za predlog za izdajo začasnih ukrepov. To se uporablja na primer v zadevah, povezanih z odškodnino zaradi škode, nastale pri izvrševanju javnih pooblastil kot posledice protipravne odločitve, pri odločitvah o skrbništvu ali zaradi neprimernega uradnega ukrepa; v primerih, povezanih z registrom gospodarskih družb, če so povezani z registracijo fizične ali pravne osebe, ki je plačilno nesposobna; ali v postopkih zaradi nesolventnosti, vključno s prisilno poravnavo, razen za spore, ki izhajajo iz plačilne nesposobnosti; in med drugim tudi pri zahtevkih za odškodnino zaradi zdravstvenih okvar in za odškodnino zaradi poškodovane lastnine, ki nastane v povezavi s škodo, ki je bila povzročena zdravju.

2.2. Materialni pogoji

Sodišče lahko po potrebi odredi začasne ukrepe za začasno ureditev razmerij med strankami, ali če obstaja bojazen, da bi bila izvršba sodne odločbe ogrožena. Potrebo po začasni ureditvi pravnih odnosov med strankami je treba dokazati. Druge okoliščine, ki so bistvenega pomena za izdajo začasnih ukrepov, morajo biti vsaj potrjene (tj. morajo se izkazati za verjetne glede na okoliščine primera).

Na vrh straniNa vrh strani

Za pridobitev odredbe za izdajo začasnih ukrepov na podlagi bojazni, da bi bila izvršba sodne odločbe ogrožena, mora vedno obstajati odločba ali dokument, ki predstavlja nalog za izvršbo. Začasni ukrepi se lahko odredijo samo, če odločba še ni postala izvršljiva ali če obstajajo utemeljeni razlogi, zakaj upravičena oseba še ni mogla - začasno - zahtevati izpolnitve zahtevane obveznosti z izvršbo odločbe. Hkrati je treba dokazati utemeljenost bojazni, da bi bila izvršba odločbe ogrožena (predvsem zaradi ravnanja dolžnika).

Preden se začne redni sodni postopek, se lahko na predlog zavarujejo dokazi, če obstaja bojazen, da bo morda nemogoče ali zelo težko pridobiti te dokaze pozneje. Dokazi se ne bodo zavarovali, če je povsem nedvomno, da to ne bo vplivalo na zadevne postopke. Poleg tega bo sodišče zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov, če je jasno razvidno, da namen vlagatelja ni dejansko zavarovati dokazov, ampak da namerava s tem predlogom doseči nek drug namen (npr. pridobiti nedostopne informacije o dejavnostih drugih oseb z drugimi sredstvi).

3. Cilj in narava takih ukrepov?

3.1. Katere vrste sredstev so lahko predmet takšnih ukrepov?

Z izdajo začasnih ukrepov se na primer lahko odredi stranki, da izplača preživnino, da deponira na sodišču denarni znesek ali določen predmet, da ne razpolaga z določenim premoženjem ali pravicami, ali da kaj naredi, da česa ne naredi ali da kaj dopusti. Ukrepi se lahko navezujejo na vse, kar je v lasti oškodovane stranke.

V zvezi z zavarovanjem dokazov se slednji lahko pridobijo na kakršen koli način (z zaslišanjem strank ali prič, z izdelavo izvedenskega mnenja, s preiskavo, s pregledom dokumentov itn.).

Na vrh straniNa vrh strani

3.2. Kakšni so učinki takih ukrepov?

Po izdaji začasnih ukrepov lahko dolžnik še naprej razpolaga s svojim premoženjem, vendar mora ravnati v skladu s temi ukrepi.

Kdor onemogoča ali v znatni meri ovira izvrševanje začasnih ukrepov ali zavarovanje dokazov, se lahko sodno preganja zaradi kaznivega dejanja oviranja izvršbe uradne odločbe. Poleg tega lahko sodišče kogar koli, ki v znatni meri ovira potek sodnih postopkov, predvsem s tem, da se brez tehtnega razloga ne odzove na vabilo, naj se zglasi na sodišču, ali da ne upošteva navodil sodišča, kaznuje z denarno kaznijo do 50 000 CZK. Če zavezana stranka prostovoljno ne upošteva odločbe o začasnih ukrepih, odločbo uveljavi sodišče.

Na zahtevo sodišča mora vsak brezplačno obvestiti sodišče o vseh dejstvih, ki so pomembna za sodne postopke in za odločbo. Na pisno zahtevo sodišča lahko banka poroča o zadevah svojih strank, za katere velja molčečnost, tudi brez njihovega soglasja. Banka lahko zamrzne račune samo na podlagi izvrševanja odločbe o začasnih ukrepih. Ti ukrepi se uporabljajo za tretje osebe in tudi za dolžnike.

3.3. Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Začasni ukrepi ostanejo veljavni do poteka svoje veljavnosti ali dokler jih ne odpravi sodišče. Začasni ukrepi prenehajo veljati, če predlagatelj ne predloži vloge za začetek sodnih postopkov v roku, ki ga določi sodišče; če se vloga v zadevnem postopku zavrne; če se je vloga v zadevnem postopku odobrila in je minilo petnajst dni, odkar je odločba postala izvršljiva; ali ko so začasni ukrepi bili veljavni določen čas. Sodišče odpravi začasne ukrepe, če so prenehali razlogi, na podlagi katerih so bili začasni ukrepi izdani. V postopkih o začasnih ukrepih strank ni treba zaslišati, če to ne odlaga zaslišanja obeh strank v glavni obravnavi.

Na vrh straniNa vrh strani

Zavarovanje dokazov se izvede v roku, ki ga določi sodišče, ali čim prej. Stranke v sodnem postopku so lahko navzoče pri zavarovanju dokazov, vendar nimajo pravice prisostvovati, če bi zamuda predstavljala kakršno koli nevarnost. Ko se začne redni sodni postopek, imajo stranke pravico odgovoriti na trditve v dokazih in na vse predložene dokaze, stranke se lahko tudi zaslišijo.

4. Ali obstaja možnost pritožbe zoper ukrep?

Stranke v postopkih o začasnih ukrepih se lahko pritožijo zoper odločbo. Pritožbo je treba vložiti na sodišču, ki je izdalo odločbo, zoper katero se vlaga pritožba, toda o pritožbi odloča sodišče naslednje stopnje, tj. okrožno ali višje sodišče. Pritožbo je treba vložiti v petnajstih dneh od izdaje pisne odločbe. Tudi za pritožbo, ki se vloži po petnajstdnevnem roku, se lahko šteje, da je bila vložena pravočasno, če se je pritožnik ravnal po nepravilnih informacijah sodišča o pritožbenem postopku. Če sodna odločba ne vsebuje informacij o pritožbenem postopku, o časovnem roku za pritožbo ali sodišču, na katero je treba vložiti pritožbo, ali če napačno navaja, da pritožba ni dopustna, se lahko pritožba vloži v treh mesecih od izdaje odločbe.

Dopustna pritožba, ki jo upravičena oseba vloži pravočasno, povzroči, da odločba ne postane pravno veljavna, dokler pritožbeno sodišče ne razsodi o pritožbi. Sklep o začasnih ukrepih pa je izvršljiv (tj. treba ga je upoštevati), ko poteče rok za izpolnitev, ki začne teči od trenutka njegove izdaje, ali je izvršljiv na osnovi izdaje ukrepa, če se ne zahteva nobena izpolnitev obveznosti. Sodišče se lahko odloči, da se sklep sodišča o izdaji začasnega ukrepa lahko uveljavi šele potem, ko začne odločba veljati, če tega ne preprečuje narava začasnega ukrepa ali če tako dejanje ne bi nasprotovalo njegovemu namenu.

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Češka republika - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 26-02-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo