Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Belgija

Zadnja sprememba: 25-05-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Belgija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
1.1. Ukrepi zavarovanja 1.1.
1.2. Začasni ukrepi 1.2.
1.3. Začasna izvršitev 1.3.
2. Kakšni so pogoji za izdajo takšnih ukrepov? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Kakšni so pogoji za izdajo takšnih ukrepov? Ali obstaja zahteva po nujnosti? 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava takšnih ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takšnih ukrepov? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki takšnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kolikšna je veljavnost takšnih ukrepov? 3.3.
4. Ali obstaja možnost pritožbe zoper ukrep? 4.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

Namen ukrepov zavarovanja je zaščita pravic. V praksi lahko upnik uporabi te ukrepe za zaščito pred tveganjem, da mu dolžnik ne bo mogel plačati.

Če ukrepi zavarovanja ne zadoščajo, lahko sodišče odredi tudi začasne ukrepe, ki imajo podoben učinek kot dejanska sodna odločba. Pravnomočna sodna odločba potem potrdi začasne ukrepe ali jih razveljavi.

Začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja lahko odredijo sodišča v zvezi s premoženjem dolžnika. Načelo, ki velja v zadevah izterjave dolga, je, da je dolžnik odgovoren z vsemi svojimi premičninami (denar, pohištvo, nakit, vrednostni papirji in delnice) in nepremičninami (zemljišče, stavbe, stanovanje). Upnik lahko uveljavlja tudi odškodninski zahtevek za upravičenosti upnika (dobroimetje, plače).

1.1. Ukrepi zavarovanja
A. Preventivni zaseg

Vsak upnik lahko v nujnih primerih zaprosi sodišče za odobritev preventivnega zasega dolžnikovega premoženja, ki ga je mogoče zaseči (člen 1413 Sodnega zakonika). Dolžnik ne razpolaga več prosto s premoženjem, ki je predmet preventivnega zasega. Ne more ga več prodati, oddati ali ga zastaviti. Dejstvo, da ne more razpolagati s premoženjem, ima le relativen pomen in je le v korist upnika, ki zahteva zaseg. Dolžnik je še vedno lastnik premoženja in ohrani pravice do njegove uporabe.

B. Zaseg

Zaseg je oddaja premoženja, s katerim je povezan spor, v hrambo (varovanje), pri čemer se mora ohraniti do izdaje pravnomočne sodne odločbe (člen 1955 in naslednji Civilnega zakonika). O zasegu se lahko dogovorijo stranke ali ga odredi sodišče. Za razliko od navadne oddaje v hrambo se lahko zaseg uporabi tudi za nepremičnine (člen 1959 Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

C. Evidenca premoženja

Namen sestave evidence premoženja je določitev vrednosti dediščine, skupnega premoženja zakoncev ali drugega skupnega premoženja (člen 1175 Sodnega zakonika) na zahtevo upnika, zakonca ali dediča. Kdor zahteva evidenco premoženja, lahko izbere notarja, ki pripravi listino o evidenci premoženja. Če dogovora ni mogoče skleniti, lokalno sodišče določi notarja (člen 1178 Sodnega zakonika). V primeru spora je pristojno lokalno sodišče.

D. Zapečatenje

Če je bilo premoženje zapečateno, z njim ni več mogoče učinkovito razpolagati. Kadar je treba zaščititi pomemben delež premoženja, lahko upniki, zakonec ali dediči zahtevajo zapečatenje premoženja, ki je del skupnega premoženja zakoncev, dediščine ali skupnega nedeljivega premoženja (člen 1148 Sodnega zakonika). Zapečatenje odredi lokalno sodišče, ki ga lahko tudi odpravi na prošnjo osebe, ki ga je zahtevala, upnikov, zakonca ali dedičev. Če se preklic zapečatenja izpodbija, odločitev o tem spet sprejme lokalno sodišče.

1.2. Začasni ukrepi

Začasni ali vmesni ukrepi so ukrepi, ki se lahko prekličejo in niso dokončni. Odredijo se v okviru začasnih postopkov ali med meritornimi postopki.

1.3. Začasna izvršitev

Začasna izvršitev je mogoča pod izjemno strogimi pogoji, kadar je izdana sodna odločba, ki še ni povsem dokončna. Z drugimi besedami, kadar še vedno obstaja možnost za pritožbo zoper sodno odločbo, ima sodna odločba moč le relativne res judicata, vendar še ne more biti izvršena, kar ima lahko negativne posledice za stranko, ki želi pregovoriti drugo stranko, da opusti svojo obveznost. V nekaterih primerih lahko vlagatelj zaprosi sodišče za odredbo začasne izvršitve. Ena od oblik začasne izvršitve je preventivni zaseg premoženja upnika.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Kakšni so pogoji za izdajo takšnih ukrepov?

2.1. Postopek
A. Preventivni zaseg

Oseba, za katero je bila izdana sodna odločba, lahko, tudi če je bila sodna odločba izdana v tujini, naroči sodnemu izvršitelju, da preventivno zaseže premoženje sodno ugotovljenega dolžnika. Če za upnika ni bila izdana sodna odločba, sodni nalog ni potreben. Arbiter ne more odrediti preventivnega zasega (člen 1696 Sodnega zakonika).

Zahteve se vložijo pri izvršilnem sodišču in se obravnavajo v okviru začasnih postopkov (člen 1395 Sodnega zakonika). Obdobje za sodni poziv mora trajati vsaj dva dni, čeprav se lahko v nujnih primerih skrajša.

Odvetnik enostransko zahtevo za preventivni zaseg vloži pri izvršilnem sodišču, ki je za to pristojno. Izvršilno sodišče mora izdati sodno odločbo v osmih dneh. Sodni izvršitelj mora sodno odločbo vročiti dolžniku, skupaj z nalogom za zaseg, da se zagotovi, da je dolžnik z njo seznanjen.

Sodna odločba je začasno izvršljiva in ima moč le relativne res judicata. Izvršilno sodišče lahko vedno spremeni ali prekliče sodno odločbo kot odgovor na spremenjene okoliščine. Plačila za sodne izvršitelje določa kraljeva uredba z dne 30. novembra 1976 (B.S., 8.2.1977).

B. Zaseg

V primeru dogovorjenega zasega je dovolj dogovor med strankama in sodni nalog ni potreben. Sodni zaseg pa, po drugi strani, odredi sodišče.

V obeh primerih je upravitelj določen z dogovorom ali ga določi sodišče. Premoženje, ki mu je zaupano, mora upravljati s primerno skrbnostjo in pazljivostjo. Potem ko se zaseg konča, mora vrniti premoženje. Upravičen je do plačila, kakor je določeno z zakonom (člen 1962(3) Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

C. Začasni ukrepi

Za začasne ukrepe je treba vedno vložiti zahtevek pri sodiščih, v okviru začasnih postopkov ali med potekom meritornih postopkov. Arbitri lahko odredijo tudi začasne ukrepe (člen 1696 Sodnega zakonika).

Predsednik sodišča prve stopnje izda začasno odločbo v vseh nujnih primerih, ki z zakonom niso rezervirani za sodišča (člen 584(1) Sodnega zakonika). Dejstvo, da je odločba začasna, pomeni, da nima dokončnih ali nepreklicnih učinkov. Predsednika gospodarskega in delovnega sodišča lahko izdata začasne odločbe v vseh nujnih primerih v njuni pristojnosti.

Začasne odločbe ne smejo biti v škodo glavni tožbi, kar pomeni, da ima sodna odločba moč le relativne res judicata. Sodišče, ki obravnava glavno zadevo, temu ni zavezano, zato lahko sodišče, ki obravnava začasne postopke, izda le začasne ukrepe.

V postopku razveze zakonske zveze lahko na primer predsednik sodišča prve stopnje odredi začasne ukrepe v zvezi z razvojem osebnosti, premoženjem ter osebnimi potrebami zakoncev in otrok (člen 1280(1) Sodnega zakonika).

Sodni izvršitelj drugo stran uradno obvesti o odrejenih ukrepih in jo pozove, da jih upošteva, če je treba s pomočjo policije, ter z možnostjo obročnega plačevanja odrejene kazni. Plačila za sodne izvršitelje določa kraljeva uredba z dne 30. novembra 1976 (B.S., 8.2.1977).

Z izdajo sodne odločbe na prvi stopnji lahko lokalno sodišče odredi začasne ukrepe za čas skupnega življenja poročenih partnerjev ali partnerjev, ki pravno živita skupaj, če je njun odnos razpadel, v zvezi z zadevami, kot so družinska hiša ali razvoj osebnosti in premoženje otrok. Takšni ukrepi so povsem začasni in se končajo, potem ko stranki ne živita več skupaj. Ne morejo zagotoviti trajne podlage za razvezo zakonske zveze. Dokončen dogovor o razvezi zakonske zveze mora biti sklenjen prek sodišča prve stopnje.

Na vrh straniNa vrh strani

D. Začasna izvršitev

Sodna odločba je izvršljiva izjava o upravičenosti. Dokler ne postane dokončna, je ni mogoče izvršiti. Izvršitev se odloži, dokler po zakonu obstaja možnost za pritožbo, vendar ne, če obstaja možnost kasacijske pritožbe (člen 1397 Sodnega zakonika).

Sodišče, ki izda pravnomočno sodno odločbo, lahko dovoli njeno začasno izvršitev, razen v primerih, določenih z zakonom (člen 1398 Sodnega zakonika). Takšni primeri so razveza zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti, nasprotovanje zakonski zvezi in njena razveljavitev. Če se z odločbo odredi le plačilo določenega zneska, ki je manjše od 1 860 EUR, začasna izvršitev ni mogoča (člen 1399 Sodnega zakonika).

Če je začasna izvršitev mogoča, se nadaljuje na odgovornost stranke, ki jo zahteva. Sodišče ima možnost, da zanjo določi pogoje z zahtevanjem jamstva stranke, ki vloži zahtevek zanjo (člen 1400(1) Sodnega zakonika). Stranka, ki vloži zahtevek, lahko začne z izvršitvijo, vendar mora plačati ustanovi Deposito- en Consignatiekas ali zagotoviti bančno jamstvo, ker je zoper zadevo mogoča pritožba in je lahko druga stranka potem upravičena do odškodnine.

2.2. Kakšni so pogoji za izdajo takšnih ukrepov? Ali obstaja zahteva po nujnosti?
A. Preventivni zaseg

Preventivni zaseg je mogoč le v nujnih primerih in če je znesek dolga nedvoumen, stalen in zapadel.

Nujnost pomeni, da je plačilna sposobnost dolžnika vprašljiva, zaradi česar so ogrožene terjatve upnika iz premoženja. Preventivni zaseg se ne uporablja le kot sredstvo za povzročanje pritiska, ampak je tudi zakonito orodje v primerih, kadar je finančni položaj dolžnika objektivno občutljiv. Obstajati mora stopnja nujnosti v času izvajanja zasega in v času, ko sodišče odloča o njem.

Na vrh straniNa vrh strani

Zahtevek vlagatelja mora biti nedvoumen, kar pomeni, da mora obstajati jasna obrazložitev zanj, ne sme pa biti nobenih utemeljenih razlogov za njegovo izpodbijanje. Zahtevek mora biti tudi stalen. Zahtevek mora biti določen ali mora biti vsaj omogočena določitev za predhodno oceno. Če natančen znesek dolga še ni stalen, ga oceni sodišče, ki odredi zaseg. Nazadnje, dolg mora biti zapadel; upnik mora biti upravičen, da ga zahteva. Člen 1415 Sodnega zakonika k temu pogoju dodaja klavzulo, da se s preventivnim zasegom lahko zajamejo zahtevki, ki so povezani z rednimi dohodki (preživnina, najemnina itd.), in celo pogojni zahtevki.

B. Zaseg

Sodišče lahko odredi sodni zaseg za premično premoženje, ki ga je zasegel upnik, za nepremičnine ali premičnine, kadar posest ali lastništvo med dvema ali več osebami ni dogovorjeno, in za predmete, ki jih predlaga dolžnik pri poravnavi dolga (člen 1961 Civilnega zakonika). To običajno pomeni, kadar koli okoliščine zadeve upravičujejo uporabo zasega kot vrsto ukrepa zavarovanja za ohranitev sedanjega stanja do rešitve spora. Nujnosti ni pomembna. Vendar bodo sodišča previdna pri uporabi zasega kot resnega, izjemnega ukrepa, ki se sprejme le, če zanj obstaja dober razlog.

C. Začasni ukrepi

Zadeva se lahko obravnava v okviru začasnega postopka, le kadar je tako nujna, da bi se vlagatelju, če se ne bi našla takojšnja rešitev, povzročilo veliko škode ali težav. Nujnost zadeve je tako ena od glavnih zahtev, ki so potrebne za začasne postopke.

Začasni ukrepi v okviru meritornih postopkov morajo biti tudi nujni. Zato govorimo o „nujnih začasnih ukrepih“, za katere se lahko zahteva pri lokalnem sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

D. Začasna izvršitev

Merilo, ki ga sodišča upoštevajo pri odločanju, ali bodo odredila začasno izvršitev ali ne, je obstoj vlagateljevega tveganja, da bo druga stranka izvršitev sodne odločbe nepotrebno odložila ali ovirala. Če se druga stranka pritoži le zato, da bi preprečila izvršitev sodne odločbe, je to dober razlog, da sodišče, ki je izdalo prvotno sodno odločbo, odredi začasno izvršitev. V nekaterih primerih pa je začasna izvršitev prepovedana (glejte zgoraj).

3. Kaj sta cilj in narava takšnih ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takšnih ukrepov?
A. Preventivni zaseg

Vse vrste premoženja (premično, nepremično, neopredmeteno) so lahko predmet preventivnega zasega. Vendar pa nekaterih vrst premoženja ni mogoče zaseči ali jih je mogoče zaseči le delno. Zakon določa, česa ni mogoče zaseči, glede na naravo premoženja ali odnos med premoženjem in dolžnikom.

Premoženje, ki ga ni mogoče zaseči, je našteto v členu 1408 Sodnega zakonika. Vključuje osnovne potrebščine, predmete, ki jih potrebuje posameznik ali njegovi otroci za študij ali delo, predmete, ki so potrebni za versko udejstvovanje, hrano in gorivo. Člen 1410(2) Sodnega zakonika našteva denarne zneske, ki so izključeni iz zasega. Ti vključujejo družinske dodatke in minimalne dohodke za preživljanje.

Plače in podobno se lahko zasežejo le delno. Zneski so določeni v členu 1409(1) Sodnega zakonika in se vsako leto prilagajajo s kraljevo uredbo na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin. Člen 1410(1) Sodnega zakonika razširja obseg tega prilagajanja izključenih zneskov na druge vire dohodkov, kot so preživnina, pokojnine in nadomestila za primer brezposelnosti ter za splošno invalidnost ali invalidnost zaradi poškodbe pri delu.

Na vrh straniNa vrh strani

Premoženje, ki se lahko zaseže, našteje sodni izvršitelj v uradnem poročilu z namenom naknadne prodaje, razen če se lahko z upnikom doseže dogovor s pomočjo sodnega izvršitelja, ki ima vlogo posrednika. Prodaja premoženja, ki ga na tak način zabeleži sodni izvršitelj, je kaznivo dejanje.

B. Zaseg

Sodišče lahko odredi sodni zaseg za premičnine, ki jih je zasegel upnik, za nepremičnine ali premičnine, kadar posest ali lastništvo med dvema ali več osebami nista dogovorjena, in za predmete, ki jih predlaga dolžnik pri poravnavi dolga (člen 1961 Civilnega zakonika).

C. Začasni ukrepi

Vse vrste premoženja so lahko predmet preventivnega zasega v okviru začasnih postopkov. Predsednik sodišča prve stopnje je pristojen za vse redne civilne spore. Spori na področju zaposlovanja in gospodarstva se morajo vložiti pri delovnem ali gospodarskem sodišču, odvisno od primera.

Lokalno sodišče lahko odredi začasne ukrepe za čas skupnega življenja poročenih partnerjev ali partnerjev, ki pravno živita skupaj, če je njun odnos razpadel, v zvezi z zadevami, kot so družinska hiša ali razvoj osebnosti in premoženje otrok. To velja le za poročene pare (člen 223(1) Civilnega zakonika) in pravne partnerje v zunajzakonski zvezi (člen 1479(1) Civilnega zakonika), vendar ne za dejanske partnerje v zunajzakonski zvezi.

D. Začasna izvršitev

Sodišče, ki izda pravnomočno sodno odločbo, lahko dovoli njeno začasno izvršitev, razen v primerih, določenih z zakonom (člen 1398 Sodnega zakonika). Takšni primeri so razveza zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti, nasprotovanje zakonski zvezi in njena razveljavitev. Če se z odločbo odredi le plačilo stalnega zneska, ki je manjše od 1 860 EUR, začasna izvršitev ni mogoča (člen 1399 Sodnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

3.2. Kakšni so učinki takšnih ukrepov?
A. Preventivni zaseg

Lastnik zaseženega premoženja ne izgubi pravice do lastništva in uživanja (uporaba, najem, dohodki itd.). Onemogočeno je le razpolaganje z njim ali njegova zastavitev. Posledica tega je, da so vsi posli lastnika s premoženjem, ki je zaseženo v nasprotju s to prepovedjo, veljavni, vendar jih ni mogoče navesti v škodo avtorju zasega, kateremu jih lahko ni treba upoštevati in lahko ukrepa tako, kot da se ne bi zgodili.

B. Zaseg

Zaseg, tako kot vsaka druga oddaja v hrambo, pomeni, da se dejanska posest premoženja prenese na prisilnega upravitelja, ki lahko sodeluje le v nekaterih primerih za ohranitev dediščine.

C. Začasni ukrepi

Se ne uporabljajo.

D. Začasna izvršitev

Učinek začasne izvršitve je, da se sodna odločba izvrši, čeprav jo je še vedno mogoče izpodbijati ali se zoper njo pritožiti. Za tveganje je odgovoren vlagatelj (glejte zgoraj).

3.3. Kolikšna je veljavnost takšnih ukrepov?
A. Preventivni zaseg

Preventivni zaseg je običajno omejen na tri leta. Sodnik, ki ga odredi, lahko določi krajše obdobje. Odredba se lahko obnovi, dokler prvotni rok še vedno teče. Obnova – ki dejansko pomeni podaljšanje obstoječega roka – se odredi, kadar zanjo obstajajo dobri razlogi in še vedno obstaja element nujnosti.

B. Zaseg

Roki za obdobje, v katerem lahko zaseg ostane veljaven, ne obstajajo. Če tveganje, da premoženje ne bo ohranjeno v ustreznem stanju, ne obstaja več in je na vidiku končni dogovor, je zaseg odpravljen.

Na vrh straniNa vrh strani

C. Začasni ukrepi

Splošne zakonske omejitve za veljavnost začasnih ukrepov ne obstajajo. Pravnomočna sodna odločba v zadevi lahko začasne ukrepe potrdi ali razveljavi.

Nujni začasni ukrepi, ki jih odredi lokalno sodišče, nehajo veljati z začetkom glavnega postopka. Vendar je od takrat naprej pristojno sodišče prve stopnje in zahtevek za začasne ukrepe se lahko vloži pri predsedniku sodišča prve stopnje.

D. Začasna izvršitev

Se ne uporablja.

4. Ali obstaja možnost pritožbe zoper ukrep?

A. Preventivni zaseg

Kadar sodišče zavrne odredbo preventivnega zasega, se lahko vlagatelj pritoži v enem mesecu od objave odločbe (člena 1419(1) in 1031 Sodnega zakonika) Zadeva se obravnava, kot da bi bila pred prvotnim sodiščem; o sodni odločbi se razpravlja v kabinetu. Če se zaseg odredi na pritožbo, mora oseba, katere premoženje se zaseže in ki želi ugovarjati, vložiti ugovor tretje osebe pri pritožbenem sodišču.

Kadar se sodišče strinja z odredbo preventivnega zasega, lahko oseba, katere premoženje se zaseže, in vsaka druga zainteresirana stranka vloži ugovor tretje stranke (člen 1419 Sodnega zakonika). Ugovor tretje stranke mora biti povezan z eno od objavljenih odločb in se vloži pri sodišču, ki je izdalo prvotno odredbo (člen 1125 Sodnega zakonika). Ugovor tretje stranke nima odložilnega učinka, razen če se sodišče, ki izda odredbo, strinja z odložitvijo izvršitve.

B. Zaseg

Se ne uporablja v primeru dogovorjenega zasega med strankama.

Sodni zaseg je sodna odločba, zoper katero so mogoči pritožbeni postopki iz Sodnega zakonika.

C. Začasni ukrepi

Vsaka stranka, na katero je negativno vplivala odločba, sprejeta v okviru začasnih postopkov, se lahko pritoži ali vloži ugovor tretje stranke. Pritožbe zoper odredbe predsednika sodišča prve stopnje ali gospodarskega sodišča se vložijo pri pritožbenem sodišču. Pritožbe zoper odredbe predsednika delovnega sodišča se vložijo pri višjem delovnem sodišču.

Rok za vložitev pritožbe ali ugovora je en mesec od vročitve odredbe, če so bili postopki sproženi s preprostim pozivom ali prostovoljnim nastopom pred sodiščem, in en mesec od vročitve odredbe s sodnim pismom, če je bila odredba izdana na enostransko zahtevo.

D. Začasna izvršitev

Pritožba zoper nalog o začasni izvršitvi ni mogoča. Pritožbeno sodišče ni pristojno za prepoved ali odložitev naloga o začasni izvršitvi (člen 1402 Sodnega zakonika).

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 25-05-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo