Evropska komisija > EPM > Začasni ukrepi in varovalni ukrepi > Avstrija

Zadnja sprememba: 26-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Avstrija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste ukrepov? 1.
2. Kakšni so pogoji za izdajo takih ukrepov? 2.
2.1. Opis postopka 2.1.
2.2. Opis vsebinskih pogojev 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava takšnih ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takšnih ukrepov? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki takšnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je pravna veljavnost takšnih ukrepov? 3.3.
4. Ali obstaja možnost pritožbe zoper ukrep? 4.
5. Posebne ureditve za zadeve s področja družinskega prava 5.

 

1. Katere so različne vrste ukrepov?

Začasni ukrepi in previdnostni ukrepi so skupaj znani kot previdnostni postopki. Avstrijski zakon določa naslednje previdnostne postopke:

  • pridobivanje dokazov;
  • izvajanje v zvezi s prodajo premoženja;
  • začasne sodne odredbe.

Vsi ti previdnostni postopki imajo skupno lastnost, da strankam ni treba dokazati zahtevkov, ampak jih morajo preprosto potrditi, tj. sodišču zagotoviti dovolj dokazov.

Začasne sodne odredbe so najpomembnejše od njih, zato so naslednje ponazoritve omejene na začasne sodne odredbe.

Začasne sodne odredbe so sodne odločbe sodišč v obliki odločbe, s katero se zagotovi prihodnje izvajanje ali s katero se določijo sedanje prevladujoče okoliščine in se ohranijo za določeno obdobje ali se doseže začasna rešitev zahtevka stranke.

Začasne sodne odredbe so še naprej razdeljene na naslednje vrste:

  • za zavarovanje terjatve za plačilo denarja;
  • za zavarovanje zahtevka za izvedbo nekega dejanja;
  • za zavarovanje pravice ali pravnega niza okoliščin.

2. Kakšni so pogoji za izdajo takih ukrepov?

2.1. Opis postopka

Začasne sodne odredbe so izdane le na zahtevo. Stranki se imenujeta „oškodovana stranka“ in „nasprotnik oškodovane stranke“. Za izdajo začasne sodne odredbe je odgovorno:

  • sodišče z ustrezno sodno pristojnostjo, ki obravnava zadevo, ki je že v teku;
  • izvršilno sodišče, ki obravnava postopke izvajanja;
  • pred preiskovalnimi postopki ali med fazo preiskovanja in izvršilno fazo obravnave vsako okrožno sodišče v okrožju običajnega prebivališča nasprotnika oškodovane stranke;
  • razen tega tudi v kraju pristojnosti vsebine sodne odredbe ali stalnega ali začasnega prebivališča tretjega dolžnika ali okrožno sodišče, ki obravnava prvo obravnavo za izvršitev.

Ker se zadeva nadaljuje v skladu s predpisi izvršilnega zakona, ni nobene potrebe po pravnem zastopanju na obravnavah na prvi stopnji.

Na vrh straniNa vrh strani

Kjer se morajo izvajati pravi izvršilni akti – kot, na primer, skrbništvo, ki ga določi sodišče – se ti izvajajo po uradnih poteh (prek sodnega izvršitelja). Stroške začasne sodne odredbe, ki so odvisni od vrednosti zatrjevanega zahtevka, mora na začetku plačati vlagatelj. Vlagatelj je upravičen do povračila stroškov le, če je uspel na glavnih postopkih – ta zahtevek za povračilo je običajno del glavnih postopkov. Vendar pa je nasprotnik zahtevka upravičen do povračila stroškov v času odločanja o začasnih sodnih odredbah, če je uspešen na zadevni obravnavi.

2.2. Opis vsebinskih pogojev

Potreben pogoj za izdajo začasne sodne odredbe je zahtevek oškodovane stranke, v katerem:

  1. je zatrjevan in dokazan denarni dolg, zahtevek, ki ni povezan z denarjem, ampak z nekim drugim izvajanjem ali sporno pravico, ali niz pravnih okoliščin;
  2. je tveganje zatrjevano in dokazano:
    • za začasne sodne odredbe za zavarovanje denarnega dolga je treba dokazati subjektivno tveganje – to pomeni potrditev, da bi brez začasne sodne odredbe nasprotnik s svojimi dejanji preprečil ali oviral pobiranje denarnega dolga;
    • za druge vrste začasnih sodnih odredb je treba dokazati le objektivno tveganje, tj. potrditi, da bi bila brez sprejetja začasne sodne odredbe sodni pregon ali izvršitev zahtevka preprečena ali močno ovirana, še zlasti s spremembami prevladujočega pogoja vsebine sodne odredbe;
    • pri začasnih sodnih odredbah za zavarovanje denarnih dolgov in drugih vrstah začasnih sodnih odredb je dokaz, da zahtevek ne bi bil izvršen v državah, v katerih Uredba o pristojnosti (Bruselj I) ne velja ali ki niso ratificirale Bruseljske ali Luganske konvencije, zadostna oblika dokaza tveganja.

3. Kaj sta cilj in narava takšnih ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet takšnih ukrepov?

Načini za izpolnitev dolga so izčrpno našteti v Kodeksu o izvršitvi. Ti so:

Na vrh straniNa vrh strani

  • shranjevanje in upravljanje premičnin;
  • prepoved razpolaganja s premičnim stvarnim premoženjem ali njegove zastavitve s strani dolžnika;
  • prepovedi za tretje osebe;
  • upravljanje nepremičnin nasprotnika oškodovane stranke;
  • prepoved razpolaganja z nepremičninami ali pravicami, vpisanimi v zemljiški knjigi, ali njihove zastavitve.
3.2. Kakšni so učinki takšnih ukrepov?

Učinki se razlikujejo glede na vrsto izvedbe. Učinek shranjevanja in upravljanja premičnega stvarnega premoženja je, da se prepreči neposredni osebni vpliv nasprotnika oškodovane stranke na te predmete. To pomeni, da so vse pravice do razpolaganja s shranjenimi in upravljanimi predmeti dejansko razveljavljene. Zakon omogoča, da imajo sodišča široko diskrecijsko pravico glede „potrebnega ali uporabnega“ razpolaganja s predmeti med skladiščenjem in upravljanjem, da se prepreči njihov propad, ki bi povzročil zmanjšanje vrednosti ali dohodka. To razpolaganje lahko na primer zajema prodajo shranjenih predmetov, ki so pokvarljivi.

Vsako razpolaganje s premičnim stvarnim premoženjem, ki krši prepoved razpolaganja ali njegovo zastavitev, je v celoti neveljavno.

Prepoved za tretje osebe se uveljavi tako, da se nasprotniku oškodovane stranke zavrnejo vse pravice do razpolaganja z zahtevkom do te tretje osebe in še zlasti, da se zavrne njegova pravica do uveljavljanja zahtevka. Hkrati se tretji osebi izda nalog, da nasprotniku oškodovane stranke do naslednjega sporočila sodišča ne sme plačati nobenega zneska, ki mu ga dolguje, in da mu ne sme dostaviti nobenih predmetov ali opraviti katerega koli drugega dejanja, ki bi lahko preprečil ali močno oviral izvršitev v zvezi z dolgom ali dolgovanimi predmeti ali predmeti, ki so predmet dobave. Zato je dovoljeno, da se tretjim dolžnikom prepove le izpolnitev obveznosti ali opustitev izpolnitve, vendar ni dovoljeno, da se od njih zahteva plačilo oškodovani stranki ali da se jim prepove izvajanje katere koli posebne pravice. Če tretja oseba ne izpolnjuje prepovedi, je dolžna plačati odškodnino. Vendar to, ali so pravice tretje osebe do razpolaganja, ki so v nasprotju s prepovedjo, same po sebi razveljavljene ali ne, ni izrecno določeno v zakonu in pravno mnenje o tej temi je v Avstriji razdeljeno.

Na vrh straniNa vrh strani

Upravljavec, ki ga imenuje in nadzira sodišče, upravlja z nepremičninami nasprotnika oškodovane stranke.

V zemljiško knjigo se vpiše, da dolžnik ne sme razpolagati s svojim premoženjem ali pravicami, ki so bile vpisane v zemljiško knjigo, ali jih zastaviti. V skladu s tem vpisom so prostovoljne pravice nasprotnika oškodovane stranke do razpolaganja z nepremičnino ali pravico in ustrezni vpisi v zemljiško knjigo dovoljeni in uresničljivi, vendar le v skladu z nekaterimi pogoji, povezanimi z oškodovano stranko. Le če sodišče dokončno zavrne zahtevek oškodovanca ali če je začasna sodna odredba razveljavljena na drugačen način, tretja oseba v celoti pridobi svoje pravice, vključno v zvezi z oškodovano stranko, in prepoved lahko preneha veljati.

3.3. Kakšna je pravna veljavnost takšnih ukrepov?

Začasna sodna odredba je izvršljiva le določeno obdobje, čeprav se lahko podaljša na zahtevek oškodovane stranke. Če je začasna sodna odredba izdana zunaj preiskovalne obravnave, mora sodišče, da se omogoči vložitev tožbe ali predloga za izvršitev, določiti ustrezen rok, v katerem je treba navesti razloge v podporo tožbi v zvezi z zavarovanim zahtevkom. Nasprotnik zahtevka lahko odloži izvršitev sodne odredbe in vpliva na razveljavitev sodnih odredb, ki so že izvršene z vplačilom zneska odplačila.

Začasna sodna odredba mora biti preklicana na zahtevo ali po uradni poti, če:

  • je rok za navedbo razlogov potekel brez nadaljnjih ukrepov;
  • je bila začasna sodna odredba izvršena v večjem obsegu, kot je potrebno za zaščito oškodovane stranke;
  • pogoji, ki opravičujejo sodno odredbo, ne obstajajo več;
  • je nasprotnik oškodovane stranke plačal znesek odplačila ali dal jamstvo;
  • pogoji za sodno odredbo ne obstajajo več.

4. Ali obstaja možnost pritožbe zoper ukrep?

Postopki, ki pripeljejo do izdaje začasne sodne odredbe, omogočajo dve pravni sredstvi, ki ne povzročata zamud:

Na vrh straniNa vrh strani

  • Pritožba zoper začasno sodno odredbo: nasprotnik oškodovane stranke lahko, če pred tem še ni bil zaslišan, vloži pritožbo v 14 dneh. Predložijo se lahko novi dokazi, da se zagotovi pravična obravnava. Sodišče prve stopnje odloča o pritožbi na ustni obravnavi, ki ni javna, in izda odločbo.
  • Mogoča je tudi pritožba zoper odločbe med postopki o začasnih sodnih odredbah. Za tako pritožbo je na voljo 14 dni. Postopki za vložitev take pritožbe so izključno pisni postopki in ni dovoljeno predložiti nobenega novega dokaza. Dovoljeno je vložiti tudi pritožbo zoper potrjeno odločbo o izdaji začasne sodne odredbe, vendar ne potem, ko je bila začasna sodna odredba razveljavljena.

5. Posebne ureditve za zadeve s področja družinskega prava

V družinskem pravu zakon zajema štiri posebne nize okoliščin:

  • določitev začasne nastanitve za (razvezanega) zakonca;
  • določitev začasne nastanitve za otroka;
  • začasne sodne odredbe za preprečitev nasilja v družini in
  • začasna poravnava, uporaba ali zaščita razpoložljivih zakonskih finančnih sredstev in prihrankov.

Med temi posebnimi ureditvami za zadeve družinskega prava je poseben pomen namenjen začasnim sodnim odredbam za preprečitev nasilja v družini. Ker je zakon o preprečevanju nasilja začel veljati 1. maja 1997, obstaja v Avstriji izredno učinkovit in enostavno strukturiran sistem preprečevanja nasilja v družini, ki omogoča, da je nasilni družinski član izključen iz družine in da se prepove njegova vrnitev. Sistem še zlasti pospešuje tesno sodelovanje med policijo, družinskim sodiščem, posredniškim organom za preprečevanje nasilja v družini in – če so vključeni mladoletniki – socialno službo za mladoletnike.

Na vrh straniNa vrh strani

Policijska zakonodaja pooblašča policijo, da izda nalog o izključitvi ali prepoved dostopa do nekaterih območij, ki traja do 10 dni, če je prišlo do napada, nevarnega za življenje, zdravje ali svobodo. Če je bil pri sodišču vložen zahtevek za začasno sodno odredbo, se to obdobje podaljša za največ 20 dni. Policija mora obvestiti posredniški organ, da se lahko žrtvi nasilja zagotovi podpora.

Vsaki osebi, ki zaradi svojega vedenja do bližnjih družinskih članov onemogoča nadaljevanje skupnega življenja, ne glede na to, ali gre za fizičen napad, grožnjo z napadom ali vedenje, ki povzroči velike poškodbe duševnega zdravja osebe, mora biti izdan nalog sodišča na zahtevo oškodovane stranke:

  • da zapusti prebivališče in njegovo neposredno bližino ter
  • da se ne vrne v prebivališče ali njegovo neposredno bližino, dokler prebivališče vlagatelju služi kot nujna potreba po nastanitvi.

Razen tega lahko sodišče prepove navzočnost izključenih oseb na nekaterih lokacijah (kot so okolica doma, okolica šole otrok) in lahko odredi omenjeni osebi, da se vzdrži srečanja ali vzpostavitve stika z vlagateljem, če s tem ni kršen kakšen resen interes nasprotnika.

Če je začasna sodna odredba izdana v povezavi s postopki glavne zadeve, kot je, na primer, v povezavi s postopki razveze, prenehanjem ali razveljavitvijo zakonske zveze, postopki za delitev premoženja ali ureditvijo pravic do uporabe zakonskega doma, potem začasna sodna odredba velja do pravnomočnega zaključka glavnih postopkov. Začasna sodna odredba je lahko izdana ne glede na to, ali stranki še naprej živita skupaj, in neodvisno od glavnih postopkov. Vendar, dokler ti postopki niso v teku, obdobje, za katero se lahko izda taka sodna odredba, ne more biti daljše od treh mesecev.

Če za to obstajajo pogoji, mora biti začasna sodna odredba izvršena takoj, na zahtevo ali po uradnih poteh. Pri tem mora organ/agencija izvršitve (sodni izvršitelj) pospremiti nasprotnika zahtevka iz prebivališča, od omenjenega nasprotnika odvzeti vse ključe prebivališča in jih shraniti pri sodišču. V zvezi z izvrševanjem začasnih sodnih odredb za preprečitev nasilja v družini lahko sodišče odredi, da policija pokliče javne organe reda in miru, ki jih ima na voljo. V praksi je to pogosto, tako da začasnih sodnih odredb za preprečitev nasilja v družini običajno ne izvrši sodni izvršitelj, ampak službe javnega reda in miru.

« Začasni ukrepi in varovalni ukrepi - Splošne informacije | Avstrija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 26-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo