Splošne informacije - Pravo Skupnosti

Novosti

Sedanja posvetovanja

 

Zadnjo posodobitev besedila najdete na

Pravo Skupnosti vedno bolj vpliva na vaše vsakdanje življenje.

Na notranjem trgu se je okrepila trgovina med državami članicami, ljudje se vedno pogosteje selijo, da bi se nastanili, delali, poročili, poslovali ali le preživeli počitnice v drugih državah članicah.

Odnosi med ljudmi, ki živijo v različnih državah, so vedno pogostejši, s tem pa se povečujejo tudi možnosti za spore. Zato je vzpostavitev evropskega območja pravice zdaj nujno potrebna.

Amsterdamska pogodba iz leta 1996 je od leta 1999 dalje omogočila vzpostavitev povezave med pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah in prostim pretokom oseb. Možnost uporabe zakonodaje Skupnosti ni nepomembna zadeva za evropske državljane, ker se lahko na primer pred sodiščem neposredno sklicujejo na uredbe Skupnosti.

Vzajemno priznavanje sodnih odločb predstavlja temelj celotnega sistema. Zato sta Svet in Komisija sprejela program vzajemnega priznavanja, v katerem so navedeni glavni ukrepi, ki jih je treba sprejeti na tem področju.

V zvezi s tem je bilo sprejetih že več instrumentov, vključno z naslednjimi:

	Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, poznana tudi kot Uredba Bruselj I, ki pojasnjuje dve bistveni vprašanji v primeru spora med dvema osebama, ki živita v različnih državah: katera sodišča so pristojna in pod katerimi pogoji bo sodna odločba, ki je izdana v eni državi članici, priznana in izvršena v drugi državi. Ta uredba, ki je začela veljati 1. marca 2002 in ki nadomešča Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, je bila večkrat spremenjena. Na vrh strani Popravek v zvezi s konvencijami, katerih pogodbenica je Združeno kraljestvo, je bil objavljen 14. 11. 2001. Dve prilogi (Prilogi I in II) sta bili spremenjeni leta 2002. Priloge I do IV pa so bile spremenjene novembra 2004 po širitvi EU na 25 držav članic. Svet in Komisija sta dala izjavo  (PDF File) k členoma 15 in 73.
	Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000. To besedilo se uporablja od 1. marca 2005. (Glejte navodila za uporabnike (PDF File 726 KB)) Za optimalno uporabo te uredbe so bile v skladu s členom 68 Uredbe objavljene informacije o sodiščih in pravnih sredstvih, ki so jih sporočile države članice. Uredba št. 2201/2003 nadomešča Uredbo Sveta (ES) št. 1347/2000 z dne 29. maja 2000, včasih poznano tudi kot Uredba Bruselj II, ki je začela veljati marca 2001 in katere priloge so bile spremenjene (Priloga I leta 2002 in Priloge I do IV leta 2004).
	Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti določa pravila Skupnosti o priznavanju in izvrševanju odločb v zvezi z insolventnostjo ter o določanju veljavnega prava.
	Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah, ki ureja vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj v državah članicah, izboljšuje in pospešuje sodne postopke.
	Uredba (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah izboljšuje, poenostavlja in pospešuje sodelovanje med sodišči v zvezi z dokazi.
	Odločba Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah.
	Uredba Sveta (ES) št. 743/2002 z dne 25. aprila 2002 o splošnem okviru Skupnosti za dejavnosti, ki bodo pospešile izvajanje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. (finančni načrt 2005  -  - )
	Direktiva Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih.
	Namen Uredbe Sveta 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov je zagotoviti, da bi bile sodne odločbe o nespornih zahtevkih, izdane v eni državi članici, izvršljive po vsej Skupnosti, ne da bi bili potrebni vmesni ukrepi v državi članici, v kateri se zahteva izvršitev. Na vrh strani Uredba Komisije (ES) št. 1869/2005 z dne 16. novembra 2005 o nadomestitvi Prilog k Uredbi (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov
	Direktiva Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj želi zagotoviti, da lahko vsi državljani EU in vse osebe, ki zakonito prebivajo v EU, prejmejo ustrezno odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli kot žrtve kaznivega dejanja v EU.
	Predlogi Komisije, o katerih poteka razprava v drugih institucijah Unije:

• Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o veljavnem pravu za izvenpogodbena dolžniška razmerja („Rim II“);
• predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi evropskega postopka o odredbi za plačilo;
• predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah;
• predlog Uredbe  (PDF File) Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (Priloga  (PDF File));
• predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah.

Zelene knjige, ki so pripravljalni dokumenti za pripravo predlogov:

• Zelena knjiga o evropskem postopku o odredbi za plačilo in o ukrepih za poenostavitev in pospešitev pravd v sporih majhne vrednosti;
• Zelena knjiga o preoblikovanju Rimske konvencije iz leta 1980 o veljavnem pravu za pogodbene obveznosti v instrument Skupnosti in njegovi posodobitvi;
• Zelena knjiga   (PDF File) o zahtevkih za preživnino;
• Zelena knjiga  (PDF File) o mednarodnem dedovanju;
• Zelena knjiga  (PDF File) o veljavnem pravu in pristojnosti pri zadevah v zvezi z razvezo zakonske zveze.

Ozadje

Ta načrt za enotni evropski sodni prostor je postal cilj Unije z Maastrichtsko pogodbo leta 1993, čeprav so že pred tem obstajale razne pobude za tesnejše in učinkovitejše pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah med državami članicami, najpomembnejši od teh sta Bruseljska konvencija iz leta 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ter Rimska konvencija iz leta 1980 o veljavnem pravu za izvenpogodbena dolžniška razmerja.

Druge pobude so se pojavile tudi v mednarodnih organizacijah, kot sta:

• Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu  - ;
• Svet Evrope .

Z Amsterdamsko pogodbo je bilo pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah leta 1999 vključeno v okvir Skupnosti. To je omogočilo, da se na tem področju uporabljajo delovne metode Skupnosti in sprejemajo predpisi v obliki zakonodaje Skupnosti (uredbe, direktive in odločbe).

Danska na tem področju ukrepov Skupnosti ne sodeluje, Združeno kraljestvo in Irska pa sta si pridržali pravico, da se odločita za vsak primer posebej, ali bosta pri zadevnem predpisu sodelovali ali ne.

Oktobra 1999 so se predsedniki držav in vlad srečali v finskem mestu Tampere, da bi določili trdno osnovo za doseganje ciljev iz Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe. Ob tej priložnosti so poudarili, da se „v pravem evropskem območju pravice posameznikov in podjetij ne bo oviralo ali odvračalo od uveljavljanja njihovih pravic zaradi nezdružljivosti ali zapletenosti pravnih in upravnih sistemov v državah članicah“.

S tem so potrdili svojo zavezanost k vzpostavitvi pravega območja pravice, „na katerem imajo vsi ljudje enako možnost dostopa do sodišč in organov oblasti v kateri koli drugi državi članici, kot jo imajo v svoji lastni državi“.

Na zasedanju Evropskega sveta 4. in 5. novembra 2004 so predsedniki držav in vlad sprejeli Haaški program za okrepitev območja svobode, varnosti in pravice. Ugotovili so, da „so bili izvedeni že številni ukrepi“, vendar da „si bo treba še bolj prizadevati za lažji dostop do pravice in pravosodno sodelovanje, hkrati pa za popolno izvajanje vzajemnega priznavanja“. Haaški program navaja, da „mora biti zato nadaljnje izvajanje programa ukrepov za vzajemno priznavanje glavna prednostna naloga v naslednjih letih, da se zagotovi njegovo dokončanje do leta 2011“.

Dejavnosti Evropske komisije izhajajo iz sklepov Evropskega sveta v zvezi s tem.

S klikom na evropsko zastavo so na voljo informacije o pravu Skupnosti in predlogih Komisije za posamezno temo.

Na vrh strani

Zadnja sprememba: 03-11-2009