Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Romunija

Zadnja sprememba: 05-05-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Romunija

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu? a)
b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče ovreči te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov? b)
2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, da lahko na obstoj tega dejstva opre svojo odločbo (sodbo)? 2.
II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov II.
3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)? 3.
4.
a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo? a)
b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza? b)
5.
a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo? a)
b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci? b)
c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih? c)
d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva? d)
6.
a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu? a)
b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje? b)
c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena k pričanju? c)
d) Ali od določenih oseb ni mogoče pridobiti dokazov (jih zaslišati kot priče)? d)
7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference? 7.
III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov III.
8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe? 8.
9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka? 9.

 

I. Dokazno breme

Najpomembnejša zakonodaja o tej temi:

Zakonik o civilnem pravu, Zakonik o civilnem postopku, Zakonik o gospodarskem pravu, Zakon št. 189/2003 o mednarodni pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, Zakon št. 105/1992 o ureditvi zadev na področju mednarodnega zasebnega prava.

1.

a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu?

(Katera stranka mora predložiti dokaze in za katera dejanja? Kakšne so posledice, če obstajajo dvomi o posameznem dejstvu, ki jih ni mogoče odpraviti?)

Tožnik mora dokazati, da je njegova tožba utemeljena. Kadar toženec predloži ugovore, da bi izpodbil zahtevke tožnika, se dokazno breme prenese na toženca. V primeru domnev se dokazno breme prenese z osebe, v katere korist so, na nasprotno stranko.

b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče ovreči te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov?

Pravne domneve so zakonsko določene, medtem ko so proti absolutnim domnevam nasprotni dokazi dopustni le v obliki pričanja, pri čemer včasih tudi ta oblika ni mogoča. Obstaja tudi vmesna ali mešana kategorija pravnih domnev, za katere je značilno, da se lahko izpodbijajo z nasprotnimi dokazi, vendar le z nekaterimi dokazi, v nekaterih okoliščinah ali lahko to storijo le nekatere osebe. Nasprotni dokazi se lahko predložijo v primeru pogojnih pravnih domnev.

Na vrh straniNa vrh strani

Splošno znanih dejstev (kadar dokazovanje temelji na splošnem védenju o dejstvu) in zakonov se ne glede na njihovo pojavno obliko ne dokazuje. Domneva se, da jih poznajo vsi državljani.

V primeru javnih listin ni potrebno, da oseba, ki se nanje sklicuje, predloži kakršen koli dokaz, ker jih v skladu z zakonom sestavi javni uslužbenec, ki je upravičen do opravljanja dejanj tam, kjer je bila listina sestavljena. Večina listin je sestavljenih pri notarjih ali v javnih uradih ali so odredbe sodišča, akti, evidentirani v matični knjigi, dokumenti, ki jih izdajo organi državne uprave, itd.

2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, da lahko na obstoj tega dejstva opre svojo odločbo (sodbo)?

(Ali mora biti sodišče popolnoma prepričano o dejstvu ali je dovolj, da je dejstvo zelo verjetno in še vedno obstaja neka raven dvoma?)

Dokaza ni mogoče uporabiti, če ne izpolnjuje nekaterih pogojev v zvezi z zakonitostjo, verodostojnostjo, primernostjo in odločilnostjo. Prvo pravilo glede izvajanja dokazov je, da je treba dokaze pridobiti pred začetkom glavne obravnave, medtem ko je drugo pravilo, da je treba dokaze in nasprotne dokaze predložiti hkrati, če je to mogoče.

II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov

3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)?

Na zahtevo strank se lahko izvajajo naslednji dokazi: dokaz z izvedencem, izpovedbe prič, ki jih tožnik navede v tožbi, medtem ko jih toženec navede v odgovoru na tožbo ali najpozneje prvi dan sodne obravnave; priznanja na podlagi poziva na zaslišanje, na zahtevo zainteresirane stranke, da se od nasprotne stranke pridobi pripoznanje; pripoznanje (s priznanjem/pozivom na zaslišanje).

Na vrh straniNa vrh strani

Sodnik lahko zahteva dokaz z izvedencem; ugotovitev dejstev na kraju samem, izpovedbo prič, pričanje na podlagi zaslišanja itd.

Zakonik o civilnem postopku določa pravila, ki veljajo, kadar listine, ki jo ena od strank navede kot dokaz, nima ta stranka, kadar ima listino nasprotna stranka in kadar hrani listino organ ali tretja stranka.

4.

a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo?

Sodišče predloži mnenje o dokazu, ki ga zahtevajo stranke, po preučitvi njegove dopustnosti. Dokaza ne more sprejeti, dokler se nanj niso sklicevale stranke.

Prvo pravilo glede predložitve dokazov je, da je treba dokaze predložiti pred obravnavo dejstev v zadevi, medtem ko je drugo pravilo, da je treba dokaze in nasprotne dokaze predložiti hkrati, če je to mogoče.

Zavarovanje dokazov je kontradiktorni postopek za predložitev in ohranitev dokazov, če obstaja nevarnost, da bodo dokazi uničeni ali da bi lahko v prihodnosti nastale težave v zvezi z njihovo predložitvijo. Temeljno merilo glede predlogov za zavarovanje dokazov je nujnost. Predlog obravnava sodišče, ki je pristojno po kraju, v katerem je predmet preiskave ali v katerem prebiva priča.

b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza?

(Če je dokaz na primer neprimeren, nestvaren ali nedopusten.)

Tožnik predloži dokaze v predlogu za začetek postopka, medtem ko jih toženec predloži v odgovoru na tožbo ali najpozneje prvi dan sodne obravnave. Dokazi, ki niso predloženi pod temi pogoji ali najpozneje prvi dan sodne obravnave, se v sodnem postopku ne smejo uporabiti. Vendar se sankcija izključitve ne uporabi v nekaterih posebnih okoliščinah, kadar se dokazi ne predložijo na začetku postopka, vendar bodo predloženi pozneje.

Na vrh straniNa vrh strani

Zakon ne določa drugih sredstev za dokazovanje dejanj ali pravnih dejstev. Vendar obstaja nekaj omejitev glede uporabe nekaterih dokazov (npr. dokazovanje pravnih dejanj s pričanjem in prepoved ustnega zaslišanja za ugotavljanje razlogov za razvezo zakonske zveze).

V zvezi z verodostojnostjo, pomembnostjo in odločilnostjo se lahko dokaz sprejme, če prispeva h koncu sodnega postopka.

5.

a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo?

Listine, izpovedbe prič, domneve, priznanje med zaslišanjem na sodišču, ugotovitev dejstev na kraju samem in dokaz z izvedencem.

b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci?

Stranke običajno predlagajo priče pred začetkom postopka, pri čemer jih tožnik navede v tožbi, medtem ko jih toženec navede v odgovoru na tožbo ali najpozneje prvi dan sodne obravnave. Če stranka ne predloži dokazov pod temi pogoji, izgubi pravico do predložitve dokazov v postopku, razen če je določeno drugače. Zaradi ugotavljanja resnice lahko sodišče izvede dokaze kljub nasprotovanju strank. Vsa pravna dejanja, katerih vrednost presega 250 RON, so lahko potrjena le z javno listino ali zasebno listino. Izpovedba priče, ki je v nasprotju z vsebino listine ali je z njo povezana, je nedopustna. Ta omejitev velja le za predhodno sklenjene listine. Vendar obstaja več pomembnih izjem od teh omejevalnih pravil o dopustnosti izpovedbe prič: izpovedba priče se ne uporablja, kadar se je začel pisni dokazni postopek in kadar upniki ne morejo zagotoviti pisnega dokaza o dolgu ali ohraniti pridobljenega dokaza.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri ugotavljanju nekaterih dejstev lahko sodišče meni, da je potrebno mnenje strokovnjaka, zato na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti imenuje enega ali tri izvedence ter določi vprašanja, o katerih zahteva njihovo stališče, in rok, v katerem morajo pripraviti mnenje.

Dokazi se predložijo na sodišču, razen če zakon določa drugače. Kadar je treba dokaze izvesti drugje, jih mora izvesti delegacija sodišča enake stopnje ali nižje stopnje, če v zadevnem mestu ni sodišča enake stopnje. Če vrsta dokaza to dopušča in se stranke strinjajo, sodišču, ki izvede dokaze, ni treba pozvati strank, naj nastopijo pred sodiščem.

c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih?

Stranke pogosto sprejmejo javne listine zaradi njihovih prednosti, ki vključujejo domnevo, da oseba, ki predloži overjene listine kot dokaz, govori resnico. Datum javne listine je dokaz, razen če se ne dokaže, da ni pravilen. Javne listine, ki določajo dolgove, veljajo kot sklep o izvršbi in se lahko izvršijo brez sodne odločbe. Pravne listine, povezane z zadevo, katere vrednost presega 250 RON, morajo biti izvirne zasebne listine, tudi če so predložene prostovoljno. Izpovedba priče, ki je v nasprotju z vsebino listine ali je z njo povezana, ali izpovedba priče o navedbah, ki naj bi bile dane pred sestavo listine, med njo ali po njej, ni dopustna, tudi če vrednost ne presega 250 RON.

d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva?

Vse pravne listine, povezane s predmetom, katerega vrednost presega 250 RON, se lahko dokažejo le z izvirno listino ali zasebno listino. Ta omejitev ne velja za odločilna dejstva; te okoliščine lahko dokažejo stranke, ki jih to neposredno zadeva, in tretje stranke, poleg tega se lahko dokažejo s kakršnimi koli dokazi. Vendar obstajajo tudi odločilna dejstva, ki jih načeloma ni mogoče dokazati s pričanjem prič, kot so rojstva in smrti ali stvari, ki sta jih zakonca kupila skupaj.

Na vrh straniNa vrh strani

Izpovedba priče, ki nasprotuje vsebini listine ali je z njo povezana, je nedopustna. Ta omejitev velja le za predhodno sestavljene listine. Člena 1197 in 1198 Civilnega zakonika določata nekaj pomembnih izjem od omejitev glede dopustnosti izpovedbe priče:

  • izpovedbe priče ni mogoče uporabiti, kadar se je začel pisni dokazni postopek;
  • upnik ne more zagotoviti pisnega dokaza v zvezi z zahtevkom ali ohraniti že pridobljenega dokaza.

Zakon določa, da morajo biti listine overjene, da lahko potrjujejo veljavnost pravnega dejanja, s katerim so povezane. To velja za donacije, hipotekarna posojila z nespremenljivo obrestno mero in listine o lastninskih razmerjih.

Vendar obstaja nekaj izjem od splošnega pravila: zasebne listine so veljavne, če je izpolnjen en pogoj, in sicer da jih podpiše stranka, ki sklene dogovor. Izpolnjene morajo biti tudi druge zahteve. Prva izjema je povezana z obojestransko zavezujočimi pogodbami, ki jih je treba v skladu z zakonom sestaviti v več izvodih. Druga izjema je zahteva glede potrditve, ki vključuje navedbo zneska z besedo in podpis na zasebnih listinah, s katerimi se ena od strank zaveže, da bo drugi stranki plačala denarni znesek.

Zasebne listine postanejo pravno veljavne (izvršljive zoper tretje osebe), kadar se predložijo javni instituciji, vpišejo v javne registre ali kadar je njihova vsebina vključena v listine, ki jih sestavijo javni uslužbenci, ali celo povzeta v njih.

6.

a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu?

Glej odgovor na vprašanje c).

Na vrh straniNa vrh strani

b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje?

[Npr. če je priča v sorodu z eno od strank (katero?) ali če bi lahko pričanje priči škodilo.]

Zakonik o civilnem postopku določa pogoje za pričanje prič, vendar ne določa razlogov, zaradi katerih lahko zavrnejo pričanje. Glej odgovor na vprašanje d).

c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena k pričanju?

Sodišče izreče priči, ki ne nastopi pred sodiščem ali zavrne pričanje na sodišču, denarno kazen, razen če je priča mladoletnik. Denarna kazen se ne izreče, če priča ni mogla izpolniti obveznosti iz utemeljenega razloga.

Sodišče lahko vsaki priči, ki ne nastopi pred sodiščem na podlagi prvega sodnega poziva na obravnavo, odredi, da mora nastopiti. V nujnih zadevah so lahko priče povabljene celo na prvo obravnavo. Če priča ne nastopi pred sodiščem, potem ko je bila povabljena, sodišče nadaljuje postopek. Sodišče se lahko strinja, da je priča zaslišana na svojem domu, če ne more nastopiti pred sodiščem.

Če stranka zavrne odgovor na vprašanja, ki želijo dokazati, da ima listino, ali če predloženi dokazi kažejo, da je bila listina skrita ali uničena, ali če stranka zavrne predložitev listine, potem ko je ugotovljeno, da jo ima, sodišče šteje trditve stranke, ki je zahtevala predložitev listine, za dokazane. Zato se v takšnih okoliščinah domneva, da lahko sodišče pri razsojanju upošteva ravnanje stranke, ki je bila vabljena na zaslišanje.

Na vrh straniNa vrh strani

Druga domneva je povezana z okoliščinami, v katerih listino hrani organ ali druga oseba. V takšnem primeru sodišče odredi rok, v katerem je treba listino predložiti.

Imetniku listine, ki listine ne predloži, se lahko izreče denarna kazen, medtem ko se lahko na zahtevo zainteresirane stranke osebi, ki namerno ali iz malomarnosti ni predložila listine, odredi plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi zamude.

Obstajajo tudi izjeme od pravila, da lahko sodišče odredi prenos listin, in sicer listin zemljiškoknjižnega registra in načrtov, javnih registrov in izvirnih listin, ki jih hranijo sodišča ali notarji. Vendar lahko sodišče vse te listine pregleda v zadevnem uradu ali v skladu z uradnim zaprosilom za pravno pomoč.

d) Ali od določenih oseb ni mogoče pridobiti dokazov (jih zaslišati kot priče)?

(Poslovno nesposobne odrasle osebe, mladoletniki, osebe, ki imajo skupne interese z eno od strank, osebe, obsojene zaradi storitve nekaterih kaznivih dejanj.)

Osebe, ki jih ni mogoče zaslišati kot priče ali so oproščene dolžnosti pričanja, so sorodniki do tretje stopnje sorodstva, vključno z zakonci, tudi če zakonca ne živita skupaj, oskrbovanci in osebe, ki so v skladu z zakonom spoznane kot nesposobne biti priča, ter osebe, obsojene zaradi krive izpovedbe.

V civilnih postopkih in postopkih razveze zakonske zveze so lahko sorodniki zaslišani kot priče. Iz etičnih razlogov zakon ne dovoljuje, da bi bili v takšnih postopkih zaslišani potomci. Zaslišanja prič se ne sme uporabiti za dokazovanje razlogov za razvezo zakonske zveze. Oskrbovanci, osebe, ki so v skladu z zakonom spoznane kot nesposobne biti priča, in osebe, obsojene zaradi krive izpovedbe, ne smejo pričati.

Na vrh straniNa vrh strani

Osebe, oproščene dolžnosti pričanja, so duhovniki, zdravniki, babice, farmacevti, odvetniki, notarji in vsi drugi uradniki, ki morajo v skladu z zakonom ohraniti kot tajnost vse, kar so izvedeli pri opravljanju svojih poklicnih dejavnosti (razen če jih ustrezne osebe ali organ odveže dolžnosti varovanja tajnosti); dejavni in nekdanji javni uslužbenci v zvezi s tajnimi podatki, ki so jih izvedeli pri opravljanju poklicne dejavnosti (razen če jih ustrezne osebe ali organ odveže dolžnosti varovanja tajnosti); ali osebe, ki bi lahko z odgovori spravile sebe ali druge osebe v kazenski pregon ali javno sramoto.

Določbe o zaslišanju sorodnikov ter zakonca, tudi če zakonca ne živita skupaj, so pogojne, saj so določene v interesu strank. Zato je določeno, da je sorodnike mogoče zaslišati kot priče, če stranka, za katero velja takšna izključitev, ne nasprotuje njihovemu zaslišanju.

Oskrbovanci, osebe, ki so v skladu z zakonom spoznane kot nesposobne biti priča, in osebe, obsojene zaradi krive izpovedbe, ne smejo pričati v nobenih okoliščinah.

7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference?

(Kdo zasliši pričo? Ali lahko sodnik priči postavi vprašanja? Ali lahko nasprotna stranka navzkrižno zasliši pričo?)

Zakonik o civilnem postopku vključuje nekaj pomembnih pravil o zaslišanju prič.

Prvič, sodišče povabi priče na zaslišanje in lahko izreče denarno kazen vsakemu, ki ne nastopi pred sodiščem. V nepremičninskih zadevah priče niso povabljene na zaslišanje, saj mora njihov nastop pred sodiščem na dan obravnave zagotoviti stranka, ki jih je predlagala. Vrstni red, po katerem bodo priče zaslišane, se določi na sodišču. Vsaka priča mora biti zaslišana ločeno. Priče, ki še niso bile zaslišane, ne smejo biti navzoče pri zaslišanju druge priče. Po zaslišanju mora priča ostati v sodni dvorani do konca postopka, razen če sodišče odloči drugače. To določa zakon, zato da zaslišane priče ne vplivajo na priče, ki še niso bile zaslišane.

Na vrh straniNa vrh strani

Pred zaslišanjem predsedujoči sodnik od priče zahteva naslednje informacije: ime, poklic, prebivališče in starost; ali je v sorodu s katero od strank, in če je, v kakšnem razmerju sta; ali je zaposlena pri eni od strank in ali je v pravdi ali sporu s katero od strank ali ima z njo skupne interese. Ti podatki so potrebni, da se natančno ugotovi istovetnost priče in potem oceni vrednost njene izjave pred sodiščem. Druga zakonska zahteva je povezana z izjavo pod prisego ali nezapriseženo izjavo. Po prisegi predsedujoči sodnik pove priči, da bo po krivem izpovedala, če ne bo povedala resnice. V skladu z romunskim sistemom, ki ureja civilni postopek, priče, mlajše od 14 let, ne morejo priseči; vendar se jim pove, da morajo govoriti resnico.

Po pričanju priče lahko stranke postavijo vprašanja. Vprašanja postavi najprej stranka, ki je predlagala zaslišanje priče, in potem še nasprotna stranka. Priča ne sme prebrati odgovora, ki je bil že prej napisan, vendar lahko z dovoljenjem sodnika uporabi zapiske, povezane le s številkami in imeni. Priče je mogoče ponovno zaslišati, če sodišče meni, da je to potrebno. Te določbe omogočajo tudi navzkrižno zaslišanje prič, če se njihove izjave ne ujemajo.

III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov

8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe?

(Na primer nezakonito pridobljeni zvočni posnetki.)

Listina, ki ne more biti verodostojna zaradi nepristojnosti ali nesposobnosti javnega uslužbenca ali neupoštevanja formalnih zahtev, velja kot zasebna listina, če sta jo pogodbeni stranki podpisali.

Na vrh straniNa vrh strani

V vseh primerih, v katerih se izpodbija zapis ali podpis, se verodostojnost listine določi v postopku, ki se imenuje preverjanje zapisa. Preverjanje zapisa je postopek, ki se uporablja, kadar stranka ne prepozna zapisa ali podpisa na listini. Po preverjanju lahko sodišče predloži mnenje o verodostojnosti listin. Če sodišče ne more predložiti mnenja o verodostojnosti listine po neposrednem preverjanju zapisa, se zahteva izvedensko mnenje.

Goljufija se ugotavlja v posebnem in zapletenem postopku, ki se začne po poročilu zainteresirane stranke, ki ga vloži osebno ali prek pravnega zastopnika s posebnim pooblastilom. Stranka, ki želi listino uporabiti, mora predložiti njen izvirnik. Sodišče lahko civilni postopek začasno ustavi, dokler državno tožilstvo ne konča preiskave goljufije.

9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?

Kadar je zoper toženca uveden sodni postopek v zvezi s finančnim dolgom in toženec pripozna dolg ter izjavi, da ga želi plačati osebi, ki jo je določilo sodišče, sodna obravnava ni potrebna, če plača dolgovani znesek. Če toženec pripozna del tožnikovih zahtevkov, sodišče na zahtevo tožnika izda delno sodno odločbo o pripoznavi.

Tožniki lahko zahtevek umaknejo kadar koli med sodnim postopkom, tudi če toženec ugovarja. Tožnikov umik ne vpliva na zahtevke toženca. Zadeve v zvezi z razvezo zakonske zveze se lahko končajo s poravnavo zakoncev kadar koli v postopku, tudi če je zadeva na pritožbeni stopnji ali stopnji revizije ali če pritožba ali revizija ni predložena v skladu z zakonom. Vendar lahko tožnik po poravnavi vloži nov zahtevek in v tem primeru uporabi tudi stara dejstva.

Če oseba, ki nastopa kot prinosnik, pripozna zahtevke toženca in se tožnik strinja, lahko prevzame vlogo toženca, v zvezi s katerim je postopek ustavljen. Kadar oseba, ki je vabljena, ne nastopi pred sodiščem ali izpodbija nastop toženca pred sodiščem, lahko oseba, zoper katero se je začel postopek, ukrepa v lastnem interesu, medtem ko je sodna odločba zanjo zavezujoča.

Nadaljnje informacije

(Povezave na spletne strani itd.)

www.just.ro română

mednarodno pravosodno sodelovanje

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Romunija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 05-05-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo