Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Nizozemska

Zadnja sprememba: 14-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Nizozemska

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu? a)
b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov? b)
2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, zato da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločitev (sodbo)? 2.
II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov II.
3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)? 3.
4.
a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo? a)
b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza? b)
5.
a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo? a)
b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci? b)
c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih? c)
d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva? d)
6.
a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu? a)
b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje? b)
c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča? c)
d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)? d)
7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference? 7.
III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov III.
8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe? 8.
9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka? 9.

 

I. Dokazno breme

1.

a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu?

Nizozemsko procesno pravo temelji na načelu, da „kdor zatrjuje dejstvo, ga mora dokazati“. To pomeni, da mora vsaka stranka dokazati dejstva, ki jih zatrjuje ali jih mora zatrjevati, če želi nanje opreti pravno zadevo. Vendar je lahko dokazno breme v nekaterih okoliščinah obrnjeno, če tako določajo posebna zakonska pravila ali načeli primernosti in pravičnosti.

Zakonska pravila o dokazovanju iz Zakonika o civilnem postopku (členi od 149 do 207) se uporabljajo za postopke s pozivom na obravnavo in postopke s predložitvijo vloge, razen če to ni primerno zaradi vrste zadeve. Neobvezna so v postopku za izdajo začasne odredbe in se ne uporabljajo samodejno v arbitražnih postopkih, čeprav se lahko stranki v arbitražnem postopku dogovorita, da se bodo na njuno željo uporabljala.

b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov?

Dejstva, ki jih zatrjuje ena od strank in jih nasprotna stranka ne spodbija, mora sodišče obravnavati kot dokazana. Vendar obstaja izjema, kadar bi to imelo pravne posledice, s katerimi stranki ne moreta prosto razpolagati. V takšnem primeru lahko sodišče zahteva dokaz.

Dokazati ni treba dejstev ali okoliščin, ki se štejejo kot splošno znane, ali pravil, ki izhajajo iz splošnih izkušenj. Sodišče jih lahko uporabi ne glede na to, ali jih stranki zatrjujeta ali ne. „Dejstva ali okoliščine, ki se štejejo kot splošno znane“, so dejstva ali okoliščine, ki jih vsak ve ali lahko ve. „Pravila, ki izhajajo iz splošnih izkušenj“, so splošno znane vzročne zveze. Dokazati ni treba niti dejstev, za katera sodišče izve med postopkom - poznana kot dejstva v postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

Z zakonom so včasih določene domneve. Nekatera dejstva ali okoliščine se štejejo za tako verjetne, da jih stranki, ki jih zatrjuje, ni treba dokazati. Nasprotna stranka mora predložiti dokaze, ki takšna dejstva ali okoliščine spodbijajo. Sodišče lahko uporabi pravila, ki izhajajo iz splošnih izkušenj, in na podlagi nekaterih zatrjevanih dejstev oblikuje domnevo. Tudi v tem primeru lahko nasprotna stranka spodbija domnevo.

2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, zato da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločitev (sodbo)?

Sodišče lahko prosto presoja predložene dokaze, razen če zakon določa drugače. Ta izjema velja za pravila o prepričljivi dokazni vrednosti dokaza. V primeru prepričljive dokazne vrednosti mora sodišče nekatere vrste dokazov sprejeti kot resnične ali vsaj priznati njihovo vrednost. Vendar jih lahko tudi v tem primeru nasprotna stranka spodbija.

Odločitev sodišča lahko temelji le na dejstvih, ki ustrezno izpolnjujejo pravila o dokazovanju.

II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov

3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)?

V nekaterih primerih (pregled računov, izpovedba prič) sodišče na zahtevo ene od strank ali po lastni presoji, tj. na lastno pobudo, določi, da mora ena od strank predložiti dokaze. V obeh primerih mora ena od strank predložiti dokaze.

Na vrh straniNa vrh strani

Podobno lahko sodišče na zahtevo ene od strank ali po lastni presoji zahteva pripravo izvedenskega poročila ali preiskavo ali ogled prostorov. Sodišče imenuje izvedenca, ki poroča sodišču, in opravi preiskavo prostorov. Stranki morata pomagati pri pripravi izvedenskih poročil.

Stranki imata pravico, da izrazita svoje stališče ter predložita zahteve za izvedensko poročilo in preiskavo prostorov.

4.

a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo?

Ko se vloži dokazni predlog, sodišče dovoli eni od strank, da predloži dokaze. To je stranka, ki nosi dokazno breme. Dokazno breme vključuje obveznost dokazati nekatera zatrjevana dejstva. Nasprotna stranka lahko vedno predloži nasprotne dokaze, razen če zakon to izrecno izključuje.

b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza?

Če stranka ne navede jasno, kaj želi dokazati, ali če njena zahteva ni bistvena za zadevo, lahko sodišče zavrne dokazni predlog.

5.

a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo?

Na Nizozemskem velja pravilo proste presoje dokazov, kar pomeni, da se lahko dokazi predložijo v kakršni koli ustrezni obliki, razen kadar zakon določa drugače. Zakon določa več dokaznih sredstev:

  • listine in sodne odločbe;
  • pregled računov, evidenc in dokumentov;
  • izpovedba priče;
  • formalna ali ustna izvedenska poročila;
  • preiskave in ogledi prostorov.

b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci?

Dokazovanje po zaslišanju prič mora sodišče dovoliti v skladu z zakonom na zahtevo ene od strank ali ga sodišče na lastno pobudo določi za eno od strank. Kot priči lahko nastopita tudi stranki (glejte točko 9 spodaj). Pri izvajanju dokazov z zaslišanjem prič priče pozoveta stranki.

Na vrh straniNa vrh strani

Dokazovanje po zaslišanju prič se izvede v obliki izpovedbe. Izpovedba je ustna in se izvede, ko sodišče zaseda. Izpovedba priče je sprejemljiva kot dokaz le, če je povezana z dejstvi, ki so priči neposredno znana. Stranka, ki predlaga izvedbo dokazov po zaslišanju priče, to lahko stori, če so dejstva, ki jih je treba dokazati, sporna in lahko prispevajo k rešitvi spora.

Izvedenci lahko na zahtevo ene od strank ali na pobudo sodišča predložijo pisna ali ustna poročila (člen 194 Zakonika o civilnem postopku). V primeru pisnega poročila sodišče določi rok za predložitev poročila. Če gre za ustno poročilo, izvedenec predloži dokaze na datum obravnave.

Pri izvedenski preiskavi sodišče določi izvedenca po posvetovanju s strankama. Izvedenec mora pripraviti poročilo zlasti na podlagi svojega znanja in izkušenj. Sodišče prosto določi plačilo za pripravo izvedenskega poročila, ki ga naroči.

b) Tudi če sodišče ne pozove strank, da predložita dokaze, lahko sodišču vedno predložita dokumente. Pisni dokazi se lahko predložijo tako, da se priložijo eni od formalnih procesnih listin. To ne ovira rednega postopka. V primeru ustnega ali pisnega izvedenskega poročila mora sodišče najprej sprejeti odločitev, da je treba predložiti dokaze in kdaj je treba to storiti (glejte tudi točko a)).

c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih?

Dokazi so lahko prepričljivi ali ne. V primeru prepričljivih dokazov mora sodišče sprejeti vsebino dokaza kot resnično ali priznati dokazno moč takšnega dokaznega sredstva, kot določa zakon. Pri prepričljivih dokazih se lahko predloži tudi nasprotni dokaz, razen če zakon to izključuje. Prepričljivi dokazi so na primer javne listine in sodne odločbe kazenskih sodišč.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodišče prosto presodi o dokazni vrednosti dokazov, ki niso prepričljivi.

d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva?

Dokument je v nekaterih okoliščinah popolni dokaz. Primer takšnega dokaza je priznanje. Dokument je v nekaterih okoliščinah bistven tudi za nastanek posamezne osebne pravice. Takšen dokument je na primer predporočna pogodba ali oporoka, ki mora biti sestavljena v obliki javne listine.

6.

a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu?

Osnovno načelo je, da mora vsak, ki je v skladu z zakonom povabljen kot priča, tudi pričati. To pomeni, da mora priti na obravnavo in na sodišču dati izjavo, ki se od njega zahteva.

b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje?

Osebi v posameznih okoliščinah ni treba pričati.

Iz obveznosti pričanja so izvzeti zlasti ožji družinski člani strank. Ti vključujejo (nekdanje) zakonce ali (nekdanje) registrirane partnerje stranke, osebe, ki so s stranko ali njenim zakoncem ali registriranim partnerjem v krvnem sorodstvu ali svaštvenem razmerju do vključno drugega kolena – starši, otroci, stari starši, vnuki, bratje in sestre.

Izjema je določena tudi glede na funkcijo. Na voljo je osebam, ki morajo zaradi zaupnega razmerja, ki izhaja iz njihovega poklica, položaja ali drugega statusa, upoštevati načelo varovanja tajnosti, na primer duhovniki, zdravniki, odvetniki in notarji.

Na vrh straniNa vrh strani

Priče lahko odrečejo tudi odgovor na posamezna vprašanja, če bi s tem sebe ali prednike ali potomce v krvnem sorodstvu ali svaštvenem razmerju ali daljne sorodnike v drugem ali tretjem kolenu ali svojega (nekdanjega) zakonca ali (nekdanjega) registriranega partnerja spravile v nevarnost kazenskega pregona (člen 165(3) Zakonika o civilnem postopku).

c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča?

Če priča, ki je bila s priporočeno pošto pozvana na sodišče, ne pride na obravnavo, lahko sodišče na zahtevo zadevne stranke določi datum, na katerega se lahko priča pozove s pozivom na obravnavo. Če priča kljub temu ne pride na sodišče, lahko sodišče odredi, da jo na sodišče prisilno privede policija. Če priča nastopi pred sodiščem, vendar zavrne pričanje, lahko ustrezna stranka zahteva, da jo sodišče zaradi nespoštovanja poziva sodišča pridrži v priporu. Stranka, ki to zahteva, mora plačati stroške pridržanja v priporu. Sodišče odredi pridržanje v priporu le, če meni, da je to upravičeno zaradi ugotavljanja resnice.

d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)?

Kot priča je lahko praviloma zaslišan vsak, razen oseb, ki so izvzete iz obveznosti pričanja (glejte odgovor na vprašanje 6b).

7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference?

Priče zasliši sodišče. Sodišče zasliši vsako pričo posebej in v odsotnosti drugih prič, ki so pozvane na isto obravnavo in še niso pričale, razen če priča stranka. Pričam lahko postavljajo vprašanja tudi stranki in njuni odvetniki. Sodišče lahko na lastno pobudo ali zahtevo ene od strank sooči pričo z drugimi pričami ali strankama. Po pričanju priče lahko postavi vprašanja strankama, stranki pa jih lahko postavita druga drugi.

Nizozemska pravila o dokazovanju ne obravnavajo vprašanja videokonference. Na splošno se lahko upošteva zahteva za videokonferenco v skladu s členom 10(3) Uredbe ES o dokazih. Nizozemsko pravo ne izključuje tega postopka in s tem je načeloma povezanih le malo praktičnih težav.

III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov

8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe?

Nezakoniti dokazi se lahko delijo na nezakonito pridobljene dokaze in nezakonito uporabljene dokaze. Če je dokaz pridobljen nezakonito, to ne pomeni, da bo uporaba takšnega dokaza nezakonita. O tem, ali je dokaz glede na okoliščine zadeve nezakonit ali ne, vedno odloča sodišče.

9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?

Stranki sta lahko zaslišani kot stranki v postopku. V tem primeru se njune izjave ne štejejo kot dokaz, ki vpliva na rezultat zadeve za stranko, ki je zaslišana kot priča, razen če je namen pričanja pojasniti druge nezadostne dokaze (člen 164 Zakonika o civilnem postopku).

Nadaljnje informacije

Del zgoraj navedenih informacij je iz členov od 149 do 207 Zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke rechtsvordering) English - Nederlands (spletna stran le v nizozemščini):

  • kliknite „wet- en regelgeving
  • natipkajte: „burgerlijke rechtsvordering“ v naslovno vrstico v rubriki 3
  • izberite: „Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering

Glede mednarodnih vprašanj glejte Uredbo ES o dokazih (Uredba Sveta (ES) št. o 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah) in Haaško konvencijo o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, Haag, 18. marec 1970).

Glejte Uredbo in Haaško konvencijo o dokazih iz leta 1970 English - français.

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Nizozemska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 14-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo