Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Malta

Zadnja sprememba: 13-10-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Malta

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu? a)
b) Ali obstajajo pravila, ki nekatera dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče izpodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov? b)
2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, zato da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločitev (sodbo)? 2.
II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov II.
3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke, ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)? 3.
4.
a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo? a)
b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza? b)
5.
a) Katere vrste dokaznih sredstev obstajajo? a)
b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in izvedenci? b)
c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih? c)
d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva? d)
6.
a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu? a)
b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje? b)
c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča? c)
d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)? d)
7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati z novimi tehnologijami, kot sta npr. televizija ali videokonferenca? 7.
III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov III.
8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe? 8.
9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka? 9.

 

I. Dokazno breme

1.

a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu?

Dokazno breme po malteškem pravu ureja Kodeks o organizaciji in civilnem postopku (Poglavje 12 Malteškega prava). Splošno načelo je tako, da je dokazno breme, tj. breme dokazovanja dejstva, na tisti stranki, ki ga navede. To velja za tožnika in toženca. Vpletene stranke morajo utemeljiti svoje zahtevke in/ali obrambo z dokazi. Predloženi dokazi morajo biti najbolj zanesljivi in neposredni dokazi. Če sodišče presodi, da je dokaz, predložen za utemeljitev zahtevka/obrambe, nepomemben/odvečen/ali če ni najbolj zanesljiv in neposreden dokaz, ki bi ga lahko predložili, lahko sodišče tak dokaz zavrne.

b) Ali obstajajo pravila, ki nekatera dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče izpodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov?

Po malteškem procesnem pravu je priznanje, pisno ali v drugi obliki, pred sodiščem ali kje drugje, sprejemljivo kot dokaz proti osebi, ki da tako priznanje. Priznanje na osnovi sklicevanja na prisego ene od strank se lahko sprejme celo kot dokazno gradivo proti drugim strankam v procesu. Vsekakor pa predstavlja dokaz samo tak del priznanja, ki se zdi sodišču verodostojen.

2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, zato da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločitev (sodbo)?

Civilne in kazenske zadeve imajo različna merila za dokazovanje, pri čemer sodišča v civilnih zadevah določajo dokazovanje dejstva glede na dane možnosti. V civilnih zadevah sodišča proučijo predložene dokaze, da določijo, katero dejstvo je nastopilo ob upoštevanju predloženega zahtevka/obrambe. V kazenskih zadevah se mora sodišče prepričati, ali predloženi dokaz brez razumnega dvoma pripisuje krivdo obdolženi ali obtoženi osebi.

Na vrh straniNa vrh strani

II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov

3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke, ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)?

Kadar posameznik vloži tožbo proti drugemu, mora to storiti s sodnim pozivom na obravnavo. Ta poziv mora vsebovati podrobno obrazložitev predloženih tožbenih zahtevkov tožnika, zapriseženo izjavo istega tožnika, ki potrjuje navedena dejstva, in tudi seznam prič in dokumentov, ki bodo nastopili in se bodo predložili v podporo danih tožbenih zahtevkov, vzporedno pa se določijo točno področje, pomen in dejanska uporabnost predložitve takih dokazov. Toženec z odgovorom na vročeni sodni poziv na obravnavo poišče tudi vse dokaze, ki jih bo predložil v korist svojega položaja. Omenjeni procesni kodeks določa, da se brez odobritve sodišča, ki obravnava zadevo, ne morejo predložiti nobeni dodatni dokazi, če priča ni navedena že na tej stopnji, tj. pred predložitvijo procesnega gradiva pred sodiščem.

V interesu najzanesljivejšega izvrševanja pravice lahko sodišče po lastni presoji za to imenuje sodnega izvedenca, če ugotovi, na primer, da je treba imenovati izvedenca, ki bi pojasnil tehnične sporne zadeve. Sodišče ob takem imenovanju navede v odloku, ki ga sprejme za to, predmet, na katerega se sklicuje, določi dan in uro, ko mora sodni izvedenec opraviti fizični pregled (po potrebi), in da navodila za usmerjanje sodnega izvedenca pri opravljanju njegove naloge. Čeprav ne obstaja nobeno določeno merilo glede tega, kaj se da narediti in kaj bi se moralo narediti za najbolj zanesljivo izvrševanje pravice, ima sodišče obsežno diskrecijsko pravico poklicati pred sodišče katero koli osebo, da bi pričala v sporu, in/ali zahtevati predložitev katerega koli dokumenta.

Na vrh straniNa vrh strani

4.

a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo?

Za to je treba uporabiti poseben obrazec Malti (znan kot sodni poziv priči), v katerem je treba pričo obvestiti, pod grožnjo ničnosti, o datumu in uri, ko mora pričati, pred katerim sodiščem, o imenu predsedujočega sodnika / sodnika nižjega sodišča, o temi, o kateri naj bi pričal, in katere dokumente (1), če so potrebni, bo moral predložiti med samim zasedanjem sodišča. Katera koli oseba, navzoča na sodišču, se lahko na podlagi ustne zahteve katere koli od nasprotujočih si strank pokliče, da priča, kakor da bi jo pozvali na zaslišanje s sodnim pozivom priči.

V zvezi s tem je treba omeniti tudi to, da med pričanjem neke osebe, stranka, ki je pozvala to osebo za pričo, ne sme postavljati svoji priči navajajočih ali sugestivnih vprašanj brez posebnega dovoljenja sodišča. Nasprotna stranka ima pravico navzkrižno zaslišati pričo in v takem navzkrižnem zaslišanju so navajajoča ali sugestivna vprašanja dovoljena. Med navzkrižnim zaslišanjem se priča lahko zasliši samo o dejstvih, izjavljenih pod prisego med njenim pričanjem, ali o zadevah, ki lahko izpodbijajo njeno verodostojnost. Ko stranka, ki vodi navzkrižno zaslišanje, želi dokazati z isto pričo kakršne koli okoliščine, ki niso povezane z dejstvi, izjavljenimi pod prisego med njenim pričanjem, mora, razen če sodišče iz utemeljenega razloga ne določi drugače, pravočasno privesti tako pričo in jo zaslišati kot svojo lastno pričo. Sodišče lahko na zahtevo nazadnje omenjene stranke, odredi, da priča ne sme zapustiti sodišča, da bi jo lahko še enkrat pozvali na zaslišanje in zaslišali. Ta odlok ima enak učinek kakor sodni poziv priči.

Na vrh straniNa vrh strani

Ko sta zaslišanje in navzkrižno zaslišanje končana, nobena od strank ne sme več zastavljati vprašanj tej priči, toda sodišče lahko po zakonu, stranka pa z dovoljenjem sodišča, zastavi taka vprašanja, če se pojavijo na podlagi odgovorov med zaslišanjem ali navzkrižnim zaslišanjem. Sodišče lahko na kateri koli stopnji zaslišanja ali navzkrižnega zaslišanja zastavi priči taka vprašanja, kot se mu zdijo potrebna ali primerna.

(1) Opozoriti je treba, da morajo biti dokumenti, ki jih je treba predložiti, izvirniki ali kopije izvirnikov, overjene kot prave kopije.

b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza?

Sodišče mora pri izvajanju svojih pooblastil in funkcije upoštevati in pravilno uporabljati načela, kot so “soditi ni treba le hitro in učinkovito, temveč je treba tudi pokazati, kako se sodi”, zato mora biti prepričano, da dokazi res zadevajo sporni primer in da so sprejemljivi. Poleg tega lahko sodišče tak dokazni predlog zavrne, če meni, da so zadevni dokazi neutemeljeni ali neprijetni ali da nimajo zveze z obravnavanim sporom, ali da nima najbolj zanesljivih in neposrednih dokazov ali da se zahtevajo samo zaradi zavlačevanja.

5.

a) Katere vrste dokaznih sredstev obstajajo?

Kodeks o organizaciji in civilnem postopku (Poglavje 12 Malteškega prava) govori o naslednjih dokaznih sredstvih:

  1. priče;
  2. dokumenti;
  3. sodni izvedenci;
  4. izvedba inšpekcije na kraju samem (inšpekcija in faciem loci);
  5. s priznanjem ali sklicevanjem na prisego druge stranke.

b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in izvedenci?

Načini izvajanja dokaza po zaslišanju prič

Kot priče so sprejemljive vse umsko zdrave osebe, razen če obstaja kakšen ugovor na račun njihove sposobnosti. Poleg tega je sprejemljiva vsaka pred sodišče poklicana priča, ne glede na njeno starost, če se zaveda , da je pričati po krivem kaznivo.

Na vrh straniNa vrh strani

Priče pričajo pod prisego na javni sodni obravnavi na zaslišanju pred sodiščem in viva voce, tj. osebno in v lastnem jeziku (1). Priče morajo odgovoriti na vsa vprašanja, ki so jim zastavljena med njihovim glavnim zaslišanjem ali med navzkrižnim zaslišanjem, če je taka vprašanja odobrilo sodišče.

Zato je treba upoštevati naslednje:

  1. Če je priča gluha in nema, ampak zna pisati, se ji predložijo pisna vprašanja; in v takem primeru sodni tajnik javno prebere vprašanja in odgovore, ki se potem shranijo v zapisniku danega primera.
  2. Če je priča gluha in nema in ne zna pisati, sodišče imenuje za to ustrezno usposobljenega tolmača.
  3. Če je priča nema, ni pa gluha, ali obratno, sodišče odredi, da se njeno zaslišanje vodi tako, kakor se mu zdi najprimerneje, da se zagotovi zakonito pričanje.
  4. Če sodišče ne razume jezika, v katerem so podani dokazi, imenuje kvalificiranega tolmača na začasne stroške tiste stranke, ki pripelje pričo.

Sodišče lahko imenuje sodnega pomočnika za zapriseganje, za prevzem izpovedb vseh oseb, pozvanih za priče v danem sporu, za prevzem zapriseženih pisnih izjav o vseh zadevah (vključno z zadevo, povezano s postopki, ki se predložijo ali nameravajo predložiti sodišču) in za sprejem dokumentov, priloženih izpovedbam, zapriseženim pisnim izjavam ali izjavam.

Vsaka stranka, ki namerava privesti pričo v katerem koli postopku pred sodiščem, lahko skupaj s sodnim pozivom na obravnavo ali odgovorom na tožbo vloži v tajništvu takega sodišča zapriseženo pisno izjavo, ki jo je taka priča podala pred sodnim pomočnikom ali katero koli drugo osebo, ki je po zakonu pooblaščena za zapriseganje, in drugi stranki se vroči kopija take zaprisežene pisne izjave. Če želi druga stranka navzkrižno zaslišati tako pričo, je treba za to vložiti prošnjo na sodišču, in če sodišče odobri tako prošnjo, se mora ta priča osebno zglasiti na sodišču za to navzkrižno zaslišanje.

Na vrh straniNa vrh strani

Pisne izjave, podane kjer koli pred sodnikom nižjega sodišča ali drugo osebo, (bodisi kot izjave pred smrtjo (in articulo mortis) bodisi ne, v navzočnosti ali odsotnosti strank, s prisego ali brez nje, se lahko predložijo kot dokaz (2).

Kadar se katera koli oseba, katere dokazi so potrebni v tekočem primeru, zapušča Malto, ali je tako bolna ali ostarela, da bi lahko umrla ali ne bi mogla pričati, ko bo ta primer obravnavalo sodišče, ali če se ne more udeležiti sojenja, sodišče imenuje sodnega pomočnika, da se odpravi v določen kraj in ob določenem času, kot je najbolj primerno za pričo, da poda svojo izjavo. Vprašanja za pričo skupaj z njenimi odgovori nanje se zapišejo in pisno izpoved podpiše ali označi sama priča.

Kadar je sodišče prepričano, da je pričanje osebe, ki biva v tujini, nujno potrebno za odločanje o kakršni koli zadevi, ki je v obravnavi, sodišče izda odlok za to, (postopek lahko tudi ustavi, dokler mu ne predložijo teh dokazov), in za to odredi izdajo uradnega zaprosila drugi državi za pravno pomoč (3).

Opozoriti je treba, da se ne glede na uporabo uradnega zaprosila drugi državi za pravno pomoč, če priča, ki biva zunaj Malte, poda zapriseženo pisno izjavo o dejstvih, s katerimi je seznanjena, pred pristojnim organom, ki je pooblaščen za zapriseganje, ali pred uslužbencem konzulata Malte v državi, kjer biva priča, pred sodiščem na Malti lahko predloži kot dokazno gradivo taka ustrezno overjena zaprisežena pisna izjava.

(1) Priče si lahko osvežijo spomin s sklicevanjem na katero koli svoje pisanje ali pisanje druge osebe pod njihovim vodstvom v času, ko je nastopilo dejanje, ali takoj potem, ali kadar koli drugič, ko so imele dejstvo še sveže v spominu in so vedele, da je dejstvo tudi pravilno navedeno v pisni navedbi; toda v tem primeru je treba pisanje predložiti in ga lahko vidi nasprotna stranka.

Na vrh straniNa vrh strani

(2) Če se izkaže, da je bila taka izjava podana prostovoljno in v okoliščinah, ki zagotavljajo, da njen namen ni bilo izkrivljati resnice, in da bi bila stranka, ki je podala tako izjavo, primerna priča, če bi jo pozvali na sojenje kot pričo.

(3) Znane kot uradna zaprosila drugi državi za pravno pomoč.

Načini izvajanja dokaza po zaslišanju izvedencev (sodnih izvedencev)

Izvedenci (sodni izvedenci) morajo predložiti poročilo po odloku sodišča, ki jih imenuje. Odlok sodišča opredeljuje predmet, na katerega se sklicuje, dan in uro, ko mora sodni izvedenec opraviti fizični pregled (pregled in faciem loci) (po potrebi), vsa navodila za sodnega izvedenca pri opravljanju njegove naloge in na splošno, do kdaj mora sodni izvedenec javno predstaviti poročilo o tem.

Sodišče lahko ob imenovanju sodnemu izvedencu odredi, da se udeleži obravnave na sodišču in da zastavi pričam vsa vprašanja, ki se mu zdijo potrebna ali bistvena, da bo lahko izdelal svoje poročilo. Ko tajništvo sodišča prejme zaprisežene pisne izjave, se kopija takih zapriseženih pisnih izjav vroči sodnemu izvedencu pred obravnavo.

Poročilo sodnega izvedenca mora vsebovati opravljene poizvedbe in njegove ugotovitve skupaj z vsemi utemeljitvami teh ugotovitev. V prilogo k temu poročilu bo sodni izvedenec dodal vse dokumente, ki so jih predložile stranke, ter izpovedi prič. Če sodišče tako odredi ali če se stranke s tem strinjajo, se poročilo lahko dopolni tudi z načrti ali modeli.

Pred datumom, ki je določen za objavo poročila, ali istega dne, toda pred obravnavo zadeve, sodni izvedenec predloži svoje poročilo v nezalepljeni ovojnici sodnemu tajniku za odmero sodnih stroškov njegovih honorarjev.

Na vrh straniNa vrh strani

Zakon na splošno dovoljuje, da sodnemu izvedencu ni treba objaviti svojega poročila, dokler se mu ne izplača honorar, za katerega je sodni tajnik odmeril sodne stroške, ali dokler se ne deponira pri sodnem tajniku, in sodni tajnik nikomur ne bo razkril nobenega dela poročila, dokler se honorar ne izplača ali deponira, kakor je omenjeno zgoraj. Ob zgoraj omenjenem plačilu ali deponiranju sodni tajnik vnese poročilo v zapisnik zadevnega primera in tako poročilo je od tega trenutka dostopno tako kot vse drugo v zapisniku.

Na dan, ki je določen za objavo poročila, se sodni izvedenec zglasi na sodišču, da bi javno prebral poročilo, in njegovo vsebino potrdi s prisego. Sodišče ga v ta namen lahko odveže udeležbe na sodišču.

Po tej objavi se sodni izvedenci lahko zaslišijo. V nasprotju z zaslišanjem prič, ki se zaslišijo ločeno, se sodni izvedenci, če je za isto področje imenovan več kakor eden, slednje lahko zasliši v navzočnosti drugih. Sodni izvedenci se lahko zaslišijo in navzkrižno zaslišijo o njihovem poročilu tako kot priče.

c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih?

Da. Osnovno pravilo, da je treba dokaze predložiti viva voce, je delni razlog za ta odgovor. Dokazi iz druge roke, tj. dokazi, ki jih predloži oseba v zvezi s tem, kar so ji povedali ali kar je izvedela od tretje osebe, se na splošno štejejo za šibkejše kot vsi drugi dokazi, ki jih predloži katera koli oseba v zvezi z vsemi informacijami, ki jih je taka priča utegnila pridobiti osebno. Vendar je treba opozoriti, da se ti dokazi, če so najbolj zanesljivi in neposredni, kljub temu obdržijo, čeprav se štejejo za šibke.

Na vrh straniNa vrh strani

Vse pa je odvisno od vrste zahtevka: če se spor nanaša na očetovstvo, se rezultati analize DNK štejejo za najbolj zanesljivo in neposredno obliko dokazov, ne glede na to, kar utegnejo izjaviti pod prisego katere koli priče.

Glede dokumentov pa ne smemo pozabiti, da se nekateri dokumenti štejejo za zaupne dokumente (1) in da se ne more zahtevati njihova predložitev.

Naslednji seznam navaja nekaj dokumentov, ki so sprejemljivi kot dokazi sami po sebi, ne da bi bilo potrebno kakršno koli dokazilo o njihovi verodostojnosti, razen tistega, ki je na njihovi prednji strani, dokler se ne dokaže nasprotno:

  1. listine Vlade Malte, ki jih podpiše minister ali vodja oddelka, iz katerega izhajajo;
  2. evidence vseh oddelkov Vlade Malte;
  3. vse javne listine, ki jih podpišejo pristojni organi in so objavljene v uradnem listu; listine Vlade Malte, tiskane s pooblastilom Vlade in ustrezno objavljene;
  4. listine in evidence sodišč in cerkvenih sodišč na Malti;
  5. certifikati, izdani v državnem registru in zemljiškoknjižnem registru;

listine katere koli tuje vlade ali katerega koli oddelka tuje vlade ali tujih sodišč ali katere koli tuje ustanove, ki jih potrdi diplomatski ali konzularni predstavnik Vlade Malte v državi, iz katere izhajajo.

(1) Del kakršne koli korespondence civilnega, vojaškega, pomorskega ali letalskega oddelka ali katerega koli poročila, ki pripada takemu oddelku.

d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva?

Odgovor na ta vprašanja je treba prilagoditi posameznemu primeru. Če je predmet spora na primer zahtevek v zvezi z nepremičnino, je temeljni dokumentarni dokaz javna listina, ki dokazuje lastništvo ali kako drugače vodi do takega zahtevka/obrambe.

Na vrh straniNa vrh strani

6.

a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu?

Da. Sodni poziv priči je sodni nalog, ki se izda na zahtevo stranke v sporu, zato se izostanek od pričanja šteje za žalitev sodišča. Če se priča ne zglasi na sodišču na pričanje, sodišče na podlagi določb, ki urejajo žalitev sodišča, kaznuje pričo in lahko odredi tudi sodni nalog za privedbo ali aretacijo, s katerim prisili tako pričo, da se udeleži obravnave zato, da bi pričala pred sodiščem. Kljub temu pa ima priča pravico zahtevati od sodišča, da prekliče naloženo kazen, potem ko tehtno utemelji, zakaj se ni zglasila na sodišču.

b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje?

Priče lahko zavrnejo pričanje v zvezi z zaupno komunikacijo obdolženca z osebo, oproščeno dolžnosti pričanja. Na primer, noben odvetnik ali zakoniti zastopnik brez soglasja stranke in noben duhovnik brez soglasja osebe, ki se spove, se ne sme zaslišati o okoliščinah, ki bi jih stranka lahko opisala odvetniku ali zakonitemu zastopniku kot poklicno tajnost v zvezi z zadevo, ali s katerimi bi se lahko seznanil duhovnik pod prisego molčečnosti ali loco confessionis.

Razen če se za to ne izda sodni nalog, se tudi noben računovodja, zdravnik ali socialni delavec, psiholog ali zakonski svetovalec ne sme zaslišati o okoliščinah, o katerih bi se izrazila stranka omenjene osebe v obliki poklicne tajnosti ali s katerimi bi se seznanil pri opravljanju svojega dela. Ta zaupnost velja tudi za tolmača, ki bi prisostvoval pri tovrstni zaupni komunikaciji.

Na vrh straniNa vrh strani

Poleg tega se nobene priče ne more prisiliti, da bi razkrila informacije, ki izhajajo iz katerega koli dokumenta, ki pripada ali je v lasti katerega koli civilnega, vojaškega, pomorskega ali letalskega oddelka javnih služb, ali se nanj nanašajo, in je zaupen dokument.

Zakonec stranke v tožbi je pravno sposoben in prisiljen pričati v taki tožbi na zahtevo katere koli stranke v tej tožbi, pod pogojem, da se moža ne sme prisiliti do razkritja zaupnih informacij, ki jih je izvedel od svoje žene v času njunega zakona, ali da se žene ne sme prisiliti do razkritja zaupnih informacij, ki jih je izvedela od moža v času njunega zakona, in da se mož oziroma žena ne smeta prisiliti, da odgovorita na katero koli vprašanje, ki se nagiba k obdolžitvi njegove žene oziroma njenega moža.

Nazadnje ne smemo pozabiti, da sodišče po prostem preudarku določi za vsak posamezni primer, kdaj priča ni dolžna odgovoriti na določeno vprašanje zato, ker bi odgovor na tako vprašanje lahko razkril njene lastne nepravilnosti, ali kdaj priča ni prisiljena pričati o dejstvih, katerih razkritje bi škodovalo javnemu interesu.

c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča?

Glej odgovor 6.a zgoraj.

d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)?

Glej odgovor 6.b zgoraj.

7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati z novimi tehnologijami, kot sta npr. televizija ali videokonferenca?

Glej odgovor 5.b zgoraj.

III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov

8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe?

Sodišče je dolžno zagotoviti, da obe stranki predložita najbolj zanesljive in neposredne dokaze, ob povezavi z dejstvom, da sodišče lahko kar najbolj prosto presoja v interesu najbolj zanesljivega izvrševanja pravice in da se na to vprašanje ne da odgovoriti jasno in neposredno. Lahko bi rekli, da bo moralo sodišče pretehtati vsak posamezen dokaz glede na vsak posamezen primer.

9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?

Da. Katera koli od strank v tožbi, ne glede na to, kakšne interese ima pri tem, če je stranka primerna za pričanje v skladu s pravili, ki urejajo pričanje (glej 5.a. zgoraj), lahko ista stranka priča bodisi na lastno zahtevo bodisi na zahtevo katere koli druge stranke v tožbi, ali celo če jo pokliče sodišče po uradni dolžnosti.

Nadaljnje informacije

  • Court services Malti – Ministrstvo za pravosodje in notranje zadeve

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Malta - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 13-10-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo