Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Luksemburg

Zadnja sprememba: 13-03-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Luksemburg

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu? a)
b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve s predložitvijo dokazov? b)
2. Do katere stopnje mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, da lahko na osnovi tega dejstva opre sodbo? 2.
II. Pridobivanje dokazov II.
3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke, ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji? 3.
4.
a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja sledijo? a)
b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne predlog stranke za izvedbo dokazov? b)
5.
a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo? a)
b) Kakšen je način izvajanja dokazov pri zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci? b)
c) Ali imajo določeni dokazi večjo težo od ostalih? c)
d) Ali so nekateri načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva? d)
6.
a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu? a)
b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje? b)
c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča? c)
d) Ali določenih oseb ni mogoče zaslišati kot priče? d)
7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference? 7.
III. Ocenjevanje dokazov III.
8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito, ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe? 8.
9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka? 9.

 

I. Dokazno breme

1.

a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu?

Na splošno velja, da je za dokazno breme odgovorna oseba, ki zahteva izvršitev obveznosti. Oseba, ki ne želi biti več zavezana, mora dokazati, da je izvedla plačilo ali opravila dejanje, ki jo odvezuje vseh obveznosti.

b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve s predložitvijo dokazov?

V nekaterih primerih luksemburški zakon predvideva domneve, ki osebo oproščajo dokazovanja dejstva, če bi bilo to težko ali nemogoče storiti. Domneve so zaključki sodišča ali sodnika o neznanem dejstvu na podlagi znanega dejstva.

Zakon loči dve vrsti domnev: pravne domneve, ki se navezujejo na nekatera dejanja ali dejstva, določena s posebnimi zakoni, in domneve, ki jih ne določa zakon, ampak o njih odloči sodnik, ki sprejme samo resne, natančne in skladne domneve.

Na splošno velja, da je z dokazi mogoče ovreči domnevo. Na primer, za očeta otroka, rojenega zakoncema, se predvideva, da je mož otrokove matere. Vendar je mogoče vložiti tožbo za izpodbijanje očetovstva.

Redkeje so domneve lahko neovrgljive in zoper njih ni mogoče predložiti dokazov.

2. Do katere stopnje mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, da lahko na osnovi tega dejstva opre sodbo?

Sodišče ima popolno diskrecijsko pravico pri odločanju o dejstvih. Kadar je sodnik v dvomih, preveri obstoj resnih, natančnih in skladnih dokazov in sprejme ali zavrne dokaz na podlagi verjetnosti domnevnih dejstev.

Na vrh straniNa vrh strani

II. Pridobivanje dokazov

3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke, ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji?

Pridobivanje dokazov lahko zahteva sodnik na podlagi zahtevka stranke. Sodnik lahko zbere dokaze tudi po lastni presoji (uradni dolžnosti).

4.

a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja sledijo?

Sodnik imenovanega izvedenca obvesti o njegovi nalogi. Izvedenec sodno pozove stranke v zadevi in tretje stranke, ki morajo sodelovati v preiskavi. Po načelu nasprotovanja mora izvajanje dokazov potekati v prisotnosti strank.

b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne predlog stranke za izvedbo dokazov?

Poizvedbo lahko sodnik zahteva vedno, kadar nima dovolj podatkov za odločbo.

Poizvedbe o določenem dejstvu ni mogoče zahtevati, razen če tožbena stranka nima zadostnih dokazov, da bi dejstvo dokazala. V nobenem primeru ni mogoče odrediti izvajanja dokazov za nadomestilo nezadostne predložitve dokazov stranke.

Sodnik mora tudi omejiti izbiro ukrepov, ter mora izbrati zadostno, najenostavnejšo in najcenejšo rešitev.

5.

a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo?

Različni načini dokazovanja so listinski dokazi, ustni dokazi, domneve, priznanje in pod prisego dani dokazi.

Na vrh straniNa vrh strani

b) Kakšen je način izvajanja dokazov pri zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci?

Med ustnim mnenjem izvedenca in njegovim pisnim poročilom ni razlike. O zaslišanju priče odloči sodnik. V nekaterih primerih sodnika obvezujejo pisni dokazi, če jih druga stranka ne spodbija.

c) Ali imajo določeni dokazi večjo težo od ostalih?

Javni uslužbenec (notar, sodni izvršitelj, itd.) izda verodostojno listino. Listina je verodostojna, razen če je vložen ugovor zaradi ponarejanja.

Stranke sestavijo zasebni dogovor brez pomoči javnega uslužbenca in ga podpišejo. Tak dogovor je verodostojen, če ne obstajajo nasprotni dokazi.

O ustnih dokazih in drugih načinih dokazovanja odloča sodnik.

d) Ali so nekateri načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva?

Pisni dokaz je nujen pri sestavi pravnega dokumenta (pogodbe), ki presega vrednost 2 500 EUR. Način dokazovanja dejstva (nesreča, itd.) pa je odvisen od lastne presoje.

6.

a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu?

Zakon od prič zahteva sodelovanje v pravnih postopkih zaradi ugotavljanja resnice.

b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje?

Osebe, ki dokažejo, da imajo zakonit razlog, so lahko oproščene pričanja. Starši in drugi neposredni sorodniki stranke ter zakonec stranke, tudi če sta razvezana, lahko zavrnejo pričanje.

Na vrh straniNa vrh strani

c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča?

Priče, ki izostanejo od pričanja, so lahko pozvane pred sodišče na lastne stroške, če se zahteva njihovo pričanje. Priče, ki izostanejo od pričanja, in osebe, ki brez ustreznega razloga zavrnejo pričanje ali zaprisego, se lahko kaznuje s civilno kaznijo med 50 EUR in 2 500 EUR.

Če oseba dokaže, da ni mogla biti prisotna na sodišču na določen dan, se kazen ali stroški lahko prekličejo.

d) Ali določenih oseb ni mogoče zaslišati kot priče?

Vse osebe, razen oseb, ki so nesposobne za pričanje, so lahko pozvane kot priče.

Osebe, ki niso sposobne pričati, je mogoče zaslišati pod istimi pogoji, vendar oseba ne priseže. Potomci ne smejo pričati v zvezi s pritožbami, ki so jih predložili zakonci v postopku razveze ali ločitve.

7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference?

Sodnik ločeno zasliši priče po vrstnem redu, ki ga sam določi, ali glede na prisotnost strank. Priče ne smejo brati.

Sodnik lahko priče zasliši o vseh zadevah po zakonu, tudi če te zadeve niso omenjene v odločbi o uvedbi preiskave. Sodnik lahko ponovno pokliče pričo, sooči priče ali stranke in, če je to potrebno, zasliši priče v prisotnosti izvedenca.

Stranke ne smejo prekiniti priče, ji postaviti vprašanj ali nanjo vplivati, ko priča, in tudi ne smejo neposredno nagovoriti priče, v nasprotnem primeru so lahko izločene. Če sodnik meni, da je to potrebno, priči po navzkrižnem zaslišanju postavi vprašanja, ki so mu jih predložile stranke.

Sodnik lahko odredi avdio ali video snemanje dela ali celotne pripravljalne poizvedbe. Posnetek se hrani v registru sodišča. Vsaka stranka lahko zaprosi za kopijo ali prepis na svoje stroške.

III. Ocenjevanje dokazov

8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito, ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe?

Sodišče ne sprejme dokazov, pridobljenih na nedovoljen način, kot so skrita kamera ali telefonsko prisluškovanje, za katere stranka ni vedela.

9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?

Izjave strank v zadevi nimajo dokazne vrednosti.

Nadaljnje informacije

  • www.legilux.lu français

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Luksemburg - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 13-03-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo