Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Litva

Zadnja sprememba: 08-02-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Litva

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu? a)
b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve s predložitvijo dokazov? b)
2. Do katere stopnje mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, da lahko poda sodbo na podlagi tega dejstva? 2.
II. Pridobivanje dokazov II.
3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke, ali sme sodnik v določenih primerih prav tako pridobivati dokaze po lastni presoji? 3.
4.
a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja sledijo? a)
b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne predlog stranke za pridobivanje dokazov? b)
5.
a) Kateri načini dokazovanja obstajajo? a)
b) Kakšen je način pridobivanja dokazov pri zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci? b)
c) Ali so določeni načini dokazovanja pomembnejši od ostalih? c)
d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva? d)
6.
a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu? a)
b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje? b)
c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča? c)
d) Ali od določenih oseb ni mogoče pridobiti dokazov (jih zaslišati kot priče)? d)
7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference? 7.
III. Ocenjevanje dokazov III.
8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito, ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe? 8.
9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka? 9.

 

I. Dokazno breme

1.

a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu?

V skladu z Zakonom o pravdnem postopku Republike Litve so za dokazno breme odgovorne stranke v zadevi:

Člen 178. Dokazno breme

Stranke morajo dokazati okoliščine, ki so osnova za utemeljitev zahtevkov in replik, razen okoliščin, ki se v skladu s postopkom iz Zakona štejejo za nedokazljive.

Člen 12. Načelo konkurence

Na vseh sodiščih se civilne zadeve obravnavajo na podlagi načela kontradiktornosti. Vsaka stranka mora dokazati okoliščine, ki so podlaga za njene zahtevke in replike, razen kadar okoliščin ni treba dokazovati.

b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve s predložitvijo dokazov?

Dejstva, ki so izvzeta iz dokaznega bremena, so našteta v členu 182 Zakona o pravdnem postopku. Poudariti je treba tudi, da je ta dejstva mogoče spodbijati s predložitvijo dokazov v splošnem postopku.

Člen 182. Oprostitev dokazovanja

Naslednje okoliščine so nedokazljive:

  • okoliščine, ki ji sodišče sprejme kot splošno znane;
  • okoliščine, vzpostavljene v veljavnih sodbah v drugih civilnih in upravnih postopkih, kjer so bile udeležene iste osebe, razen kadar sodba povzroči pravne posledice za druge osebe, ki niso udeležene v postopkih (škodljiva dejstva);
  • posledice osebnih dejanj, ki predstavljajo prekršek, če so bile takšne posledice razsojene v veljavni sodbi v kazenskem postopku (škodljiva dejstva);
  • domnevne okoliščine v skladu z veljavnimi zakoni in nesporne okoliščine v splošnem postopku;
  • okoliščine, utemeljene z dejstvi, ki so jih sprejele stranke (člen 187 Zakona, navedenega spodaj).

Člen 187. Priznanje dejstev

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Stranka je upravičena priznati dejstva, ki jih druga stranka uporabi kot osnovo za utemeljitev svojega zahtevka ali replike.
  2. Sodišče priznano dejstvo obravnava kot dokazano, če verjame, da je priznanje v skladu z okoliščinami zadeve in priznanje ni posledica prevare, nasilja, grožnje, podano pomotoma ali z namenom zamolčati resnico. 

2. Do katere stopnje mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, da lahko poda sodbo na podlagi tega dejstva?

Če sodišče na podlagi predloženih dokazov lahko sklepa, da je bolj verjetno, da se je dejstvo zgodilo, kot ne, sodišče te dokaze sprejme kot dokazane.

II. Pridobivanje dokazov

3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke, ali sme sodnik v določenih primerih prav tako pridobivati dokaze po lastni presoji?

V skladu s členom 179 Zakona o pravdnem postopku stranke in drugi udeleženci v postopku predložijo dokaze. Če pridobljeni dokazi niso zadostni, lahko sodišče strankam in drugim udeležencem v postopku ponudi možnost, da sodišču predložijo potrdilne dokaze in določi rok za njihovo predložitev. Sodišče lahko dokaze zbere tudi po lastni presoji (uradni dolžnosti), vendar izključno v primerih, ki jih navaja Zakon in drugi zakoni.

Sodišče lahko v skladu z Zakonom zbere dokaze po uradni dolžnosti v družinskih in delovnih sodnih postopkih, če je to po mnenju sodišča nujno za pravično odločitev v zadevi (člen 376 in 414).

Člen 476 Zakona o pravdnem postopku določa tudi, da sodišče pri pripravi na obravnavo zadev, ki zadevajo izjavo mladoletnika, nastopa s polno aktivno sposobnostjo (neodvisno) in lahko:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. zadolži državno ustanovo, da varuje otrokove pravice v zvezi s prebivališčem in predloži mnenje o pripravljenosti mladoletnika, da neodvisno izpolni svoje državljanske pravice ali dolžnosti;
  2. zahteva podatke o tem, če je bil mladoletnik obsojen ali če je kršil upravno pravo ali drugo pravo;
  3. če je potrebno, ugotovi mladoletnikov fizični, moralni, duhovni ali duševni razvoj, določi forenzično psihološki in/ali psihiatrični pregled in zahteva katero koli zdravniško dokumentacijo mladoletnika ali drugoi dokumentacijo za omenjen pregled;
  4. izvede katero koli drugo dejanje, potrebno za pripravo na obravnavo zadeve.

Člen 582 Zakona o pravdnem postopku določa tudi, da ima sodišče pri obravnavanju dovoljenja za prenos lastninske pravice na družinskem premoženju, zastave družinskega premoženja ali kakršne koli obremenitve teh pravic ob upoštevanju okoliščin zadeve pravico od vlagatelja zahtevati, da predloži dokaze o materialni situaciji družine (dohodek, prihranki, drugo premoženje, obveznosti), podatke o družinskem premoženju za prenos, podatke o otrokovih starših od Agencije za Varstvo otrokovih pravic ter predhodne pogoje, možnost nadaljnjih transakcij, možnost varstva otrokovih pravic v primeru neuspeha transakcije in druge dokaze.

4.

a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja sledijo?

V skladu s členoma 199 in 206 Zakona o pravdnem postopku lahko sodišče, da bi zbralo dokaze:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. od pravne ali fizične osebe zahteva predložitev pisnega ali materialnega dokaza, ki ga je treba do določenega roka predložiti neposredno sodišču. Če fizična ali pravna oseba ne more predložiti zahtevanega pisnega ali materialnega dokaza, ali tega ne more storiti do določenega roka, mora o tem obvestiti sodišče in navesti razloge za nepredložitev;
  2. osebi, ki zahteva pridobitev pisnega ali materialnega dokaza, izda potrdilo, ki dovoljuje pridobitev dokazov za predložitev sodišču.

Med pripravo na sodno obravnavo sodnik opravlja tudi druga procesna dejanja, ki so potrebna za ustrezno pripravo zadeve za sodno obravnavo (pridobitev dokazov, ki niso bili pridobljeni od udeležencev v postopku, zbiranje dokazov po uradni dolžnosti, kadar to pravico sodišču zagotavlja Zakon o pravdnem postopku, itd.).

b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne predlog stranke za pridobivanje dokazov?

Sodišče lahko dokaz zavrne, če:

  1. ni dopusten;
  2. ne potrjuje ali če zanika okoliščine, ki so bistvene za zadevo (člen 180 Zakona o pravdnem postopku);
  3. bi bilo dokaz mogoče predložiti prej in kasnejša predložitev pomeni zamudo pri postopku (odstavek 2, člena 181 Zakona o pravdnem postopku).

Vse dokumente ali druge dokaze, ki so osnova tožnikovih zahtevkov, in vse podatke, da je bila plačana uradna pristojbina, in vloge, ki zadevajo zahtevke za dokaze, ki jih tožnik ne more predložiti, z navedbo razloga, zakaj teh dokazov ni mogoče predložiti, je treba priložiti k tožbenemu predlogu, da jih sodišče sprejme (člen 135 Zakona o pravdnem postopku).

Na vrh straniNa vrh strani

Drugostopenjsko sodišče ne bo sprejelo novih dokazov, ki bi jih stranke lahko predložile prvostopenjskemu sodišču, razen če je prvostopenjsko sodišče dokaze zavrnilo brez razloga, ali če je potreba po predložitvi teh dokazov nastala kasneje (člen 314 Zakona o pravdnem postopku).

5.

a) Kateri načini dokazovanja obstajajo?

V skladu z Zakonom o pravdnem postopku dokaz v pravdnem postopku pomeni vse dejanske podatke, ki so osnova sodišču, da v zakonskem postopku ugotovi obstoj ali neobstoj okoliščin, ki so podlaga zahtevkom in replikam strank, in drugih okoliščin, ki so pomembne za pravično odločitev v zadevi. Omenjene podatke se lahko pridobi na podlagi izjav strank ali tretjih oseb (osebno ali po zastopniku), pričanj prič, pisnih dokazov, materialnih dokazov, pregledov in izvedenskih poročil.

Tudi zakonito pridobljene fotografije, avdio in video posnetki lahko služijo kot dokazi.

b) Kakšen je način pridobivanja dokazov pri zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci?

Pravila glede načina pridobivanja dokazov od prič in izvedencev določata člena 192 in 217 Zakona o pravdnem postopku:

Člen 192. Zaslišanje priče

  1. Vsaka priča je pozvana pred sodišče in posamezno zaslišana. Pričam, ki še niso bile zaslišane, med sodno obravnavo ni dovoljeno biti v sodni dvorani. Zaslišane priče ostanejo v sodni dvorani do zaključka sodne obravnave. Na zahtevo zaslišane priče lahko sodišče odobri, da priča zapusti sodno dvorano, ko sliši mnenje udeleženih v postopku.
  2. Priča je lahko zaslišana in situ (na mestu samem), če po pozivu ne more nastopiti pred sodiščem zaradi bolezni, starosti, invalidnosti ali drugih zakonskih razlogov in če udeleženec v postopku, ki je predlagal, da se priča pokliče, ne more zagotoviti nastopa take priče pred sodiščem.
  3. Sodišče ugotovi identiteto priče, obrazloži pravice in dolžnosti priče ter odgovornost za kršitev prisege in neizpolnitev ali neustrezno izpolnitev drugih dolžnosti priče.
  4. Pred začetkom zaslišanja priča priseže, tako da položi dlan na Ustavo Republike Litve in izjavi: „Jaz, (ime in priimek), prisegam, da bom govoril/a resnico, ne bom zamolčal/a, dopolnil/a ali spremenil/a dokazov.“ Zaprisežena priča podpiše besedilo prisege. Podpisana prisega se priloži k zapisniku sodne obravnave.
  5. Ko se ugotovi povezava priče s strankami, tretjimi osebami in drugimi okoliščinami, ki so pomembne za izpoved priče (izobrazba, področje delovanja priče, itd.), sodišče pozove pričo, da pove vse, kar ve v povezavi z zadevo, vendarnaj se izogne podatkom, za katere ne more podati virov.
  6. Po zaslišanju se lahko priči postavijo vprašanja. Pričo najprej zasliši oseba, ki je zahtevala njeno zaslišanje, in zastopniki te osebe. Nato pričo zaslišijo drugi udeleženci v postopku. Sodnik izloči zavajajoča vprašanja in vprašanja, ki so nepomembna za zadevo. Sodnik ima pravico priči zastaviti vprašanje v vsakem trenutku zaslišanja.
  7. Če je potrebno, lahko sodišče na zahtevo udeleženca v postopku ali po uradni dolžnosti ponovno zasliši pričo na istem zasedanju, pokliče zaslišano pričo na drugo zasedanje na istem sodišču ali sooči priče.

Člen 217. Zaslišanje izvedencev

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Izvedensko mnenje se na sodni obravnavi prebere na glas. Preden se prebere mnenje, izvedenec (izvedenci) za določeno področje, ki je prisoten na sodni obravnavi, priseže, tako da položi dlan na Ustavo Republike Litve in izjavi: Jaz, (ime in priimek), prisegam, da bom pošteno opravljal/a dolžnosti izvedenca/-ke in podal/a nepristransko in utemeljeno izvedensko mnenje po svoji najboljši vednosti.“ Če je izvedensko mnenje podano zunaj sodne obravnave, je besedilo prisege, ki ga podpiše izvedenec, sestavni del izvedenskega poročila.
  2. Sodišče lahko izvedencu omogoči, da svoje mnenje poda ustno. Ustna razlaga izvedenskega mnenja se vnese v zapisnik sodne obravnave.
  3. Od izvedencev se lahko zahteva, da razložijo ali dopolnijo izvedensko mnenje. Oseba, ki je zahtevala izvedensko mnenje, prva postavi vprašanja izvedencu. Nato lahko izvedencu vprašanja postavijo ostali udeleženci postopka. Če izvedenca določi sodišče po uradni dolžnosti, vprašanja izvedencu najprej postavi tožnik.
  4. Sodnik ima pravico izvedencu zastaviti vprašanje v vsakem trenutku zaslišanja.

Izvedensko mnenje se poda (v skladu s predpisi iz člena 217 Zakona o pravdnem postopku) samo na zahtevo sodišča (pisno: v obliki izvedenskega poročila). Izvedensko poročilo mora vsebovati podroben opis pregleda, zaključke na podlagi tega pregleda in utemeljene odgovore na vprašanja sodišča.

Upoštevati je treba, da če sodišče zahteva izvedensko mnenje brez izvedenskega poročila, se mnenje strokovnjaka upošteva kot pisni dokaz, ki ga poda izvedenec (kot ostali udeleženci v postopku) ali pridobi sodišče v skladu s postopkom, ki ga določa Zakon o pravdnem postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravila za predložitev pisnih dokazov določa člen 198 Zakona o pravdnem postopku:

Člen 198. Predložitev pisnih dokazov

  1. Pisne dokaze lahko predložijo udeleženci v postopku ali jih pridobi sodišče v skladu s postopkom, ki ga določa Zakon.
  2. Pisne dokaze je treba predložiti v obliki, ki jo določa člen 114. Dokumenti, ki jih podpišejo udeleženci v postopku, poslani preko telekomunikacijskih terminalov v skladu z zakoni in drugimi predpisi, so enakovredni pisni obliki dokumenta. Če pisni dokaz ni napisan v uradnem jeziku, je treba priložiti overjen prevod. Na zahtevo pošiljatelja se originalni dokumenti vrnejo. V tem primeru se kopije dokumentov, overjene v skladu s postopkom, ki ga predpisuje Zakon, obdržijo.
c) Ali so določeni načini dokazovanja pomembnejši od ostalih?

V skladu s členom 197 Zakona o pravdnem postopku, dokumenti, ki jih izda država in občinske oblasti, ki jih odobrijo državni uslužbenci v okviru svojih pristojnosti in v skladu z zahtevami, ki se nanašajo na obliko določenih dokumentov, štejejo kot uradni pisni dokazi in imajo večjo dokazno vrednost. Okoliščine, navedene v uradnih pisnih dokazih, se štejejo kot v celoti dokazane, dokler in razen če jih zanikajo drugi ustrezni dokazi, z izjemo dokazov prič. Prepoved uporabe dokazov prič se ne uporabi, če je v nasprotju z načelom poštenosti, pravičnosti in razumnosti. Dokazna vrednost uradnega pisnega dokaza se lahko zakonsko prenese tudi na druge dokumente.

d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva?

V skladu z Zakonom o pravdnem postopku, okoliščin zadeve, za katere zakoni določajo, da se dokažejo s pomočjo točno določenih sredstev dokazovanja, ni mogoče dokazati s katerim koli drugim načinom dokazovanja (odstavek 4 člena 177).

Na vrh straniNa vrh strani

6.

a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu?

Zakon o pravdnem postopku pozvane priče obvezuje, da nastopijo pred sodiščem in podajo poštene dokaze. Oseba, ki je na sodišče pozvana kot priča, je zakonsko odgovorna za neizpolnitev dolžnosti priče (člen 191).

b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje?

V skladu z odstavkom 2 člena 191 Zakona o pravdnem postopku je pravico do zavrnitve pričanja mogoče uporabiti, kadar bi dokazi priče pomenili dokaze proti priči sami, družini ali bližnjim sorodnikom.

c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča?

Če priča, izvedenec ali tolmač/prevajalec ne pride na sodno obravnavo, lahko sodišče o možnosti, da se zadeva obravnava v odsotnosti priče, izvedenca ali tolmača/prevajalca, za mnenje prosi udeležence v postopku, in se odloči za nadaljevanje ali preložitev sodne obravnave. Če pozvana priča, izvedenec ali tolmač/prevajalec ne nastopi pred sodiščem brez ustreznega razloga, se lahko kaznuje z denarno kaznijo v znesku 1000 LTL, priča pa se pred sodišče lahko privede tudi na podlagi sodnega odloka (člen 248 Zakona o pravdnem postopku).

d) Ali od določenih oseb ni mogoče pridobiti dokazov (jih zaslišati kot priče)?

Zakon o pravdnem postopku določa, da naslednjih oseb ni mogoče zaslišati kot priče (odstavek 2 člena 189):

  1. zastopnike v civilnih postopkih ali zagovornike v kazenskih postopkih o okoliščinah, za katere so izvedeli med opravljanjem svojih dolžnosti kot zastopniki ali zagovorniki;
  2. osebe, ki niso zmožne razumeti bistvenih okoliščin ali podati pravičnih dokazov zaradi fizičnih ali duševnih motenj;
  3. duhovnike o okoliščinah, za katere so izvedeli pri spovedi;
  4. zdravniško osebje o okoliščinah, ki predstavljajo poklicno skrivnost;
  5. druge osebe, ki jih določajo zakoni.

7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference?

V skladu z Zakonom o pravdnem postopku se po pridobitvi dokazov priči lahko postavijo vprašanja. Pričo najprej zasliši oseba, ki je zahtevala njeno zaslišanje, in zastopniki te osebe, nato pričo zaslišijo drugi udeleženci v postopku. Sodnik izloči zavajajoča vprašanja in vprašanja, ki so nepomembna za zadevo. Sodnik ima pravico priči zastaviti vprašanje v vsakem trenutku zaslišanja. Če je potrebno, lahko sodišče na zahtevo udeleženca v postopku ali po uradni dolžnosti ponovno zasliši pričo na istem zasedanju, pokliče zaslišano pričo na drugo zasedanje na istem sodišču ali sooči priče (člen 192).

Pri možnostih in pogojih za zaslišanje priče prek televizije ali po videokonferenci je treba upoštevati, da lahko sodišče v skladu z odstavkom 3 člena 803 Zakona o pravdnem postopku od sodišča v drugi državi zahteva, da uporabi takšno komunikacijsko tehnologijo za pridobitev dokazov.

III. Ocenjevanje dokazov

8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito, ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe?

V skladu s členom 177 Zakona o pravdnem postopku lahko zakonito pridobljene fotografije, avdio in video posnetki tudi služijo kot dokaz. Po drugi strani pa dejanski podatki, ki vsebujejo državne in uradne skrivnosti, ne morejo služiti kot dokaz v civilnih postopkih, dokler in razen če se javno objavijo v zakonskem postopku.

Treba je upoštevati, da sodišče v skladu s členom 185 Zakona o pravdnem postopku o dokazih odloča v skladu s svojim prepričanjem na podlagi obsežne in nepristranske preiskave dokazov, ki so bili dokazovani med sojenjem. Noben dokaz nima vnaprej določene moči nad sodiščem, razen v primerih, ki jih določa ta Zakon.

9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?

Da (glej odgovor na vprašanje 5.a)).

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Litva - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 08-02-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo